Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu
Na Univerzi v Mariboru še vedno pripravljajo revizijsko poročilo, ki bo potrdilo ali zavrnilo domnevo, da je univerza sporno izplačala 50 milijonov evrov visokošolskim učiteljem v letih 2010 – 2016. Pravnomočna sodba pravi, da je nekaj fakultet Univerze v Ljubljani nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost zaposlenim, sočasno pa v javnosti odmevajo visoki zaslužki profesorjev iz tržne dejavnosti.
Univerza se financira iz treh virov: iz državnega proračuna, iz znanstveno – raziskovalne dejavnosti in iz tržne dejavnosti. 200 visokošolskih učiteljev Univerze v Ljubljani je v treh letih iz naslova tržne dejavnosti zaslužilo skoraj 12 milijonov preko avtorske pogodbe, zato ker so na univerzo pripeljali projekte iz gospodarstva, pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič.
»To so najbolj delovni ljudje na univerzi, in zdaj so na seznamih. Tisti, ki pa delajo v zasebnem sektorju, za te pa sploh nimamo podatkov o njihovih zaslužkih.«
Rektor zavrača očitek, da profesorji dobivajo na svoje osebne račune izjemno visoke dohodke preko avtorske pogodbe iz tržne dejavnosti. Gre za dvakratnike njihovih osnovnih plač.
»To niso šokantni zneski, ko vemo, da nekateri delajo cele dneve, čez vikende in na dopustu.«
Rektor Papič kot profesor na fakulteti za elektrotehniko razkriva njen zaslužek iz tržne dejavnosti lani.
»Fakulteta je na trgu pridobila 3 milijone evrov. Skoraj polovica zneska je ostala fakulteti, nekaj ljudi, raziskovalcev, dobiva plačo iz tega zaslužka, petina od 3. milijonov pa je šla za avtorske honorarje profesorjev, ki so pridobili projekte na trgu,« Univerza v Ljubljani ima natančna pravila za delitev prihodka iz tržne dejavnosti poudarja rektor Papič. Ta opozarja še na en paradoks: »Danes smo deležni očitkov o visokih zaslužkih profesorjev na trgu, jutri nam bodo isti ljudje očitali, da univerza premalo sodeluje z gospodarstvom.«
Univerza v Ljubljani je objavila na spletni strani letne anonimizirane bruto plače zaposlenih, letne bruto dodatke k plačam, bruto zneske avtorskih honorarjev in bruto zneske podjemnih pogodb za leta 2016, 2017 in 2018.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu
Na Univerzi v Mariboru še vedno pripravljajo revizijsko poročilo, ki bo potrdilo ali zavrnilo domnevo, da je univerza sporno izplačala 50 milijonov evrov visokošolskim učiteljem v letih 2010 – 2016. Pravnomočna sodba pravi, da je nekaj fakultet Univerze v Ljubljani nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost zaposlenim, sočasno pa v javnosti odmevajo visoki zaslužki profesorjev iz tržne dejavnosti.
Univerza se financira iz treh virov: iz državnega proračuna, iz znanstveno – raziskovalne dejavnosti in iz tržne dejavnosti. 200 visokošolskih učiteljev Univerze v Ljubljani je v treh letih iz naslova tržne dejavnosti zaslužilo skoraj 12 milijonov preko avtorske pogodbe, zato ker so na univerzo pripeljali projekte iz gospodarstva, pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič.
»To so najbolj delovni ljudje na univerzi, in zdaj so na seznamih. Tisti, ki pa delajo v zasebnem sektorju, za te pa sploh nimamo podatkov o njihovih zaslužkih.«
Rektor zavrača očitek, da profesorji dobivajo na svoje osebne račune izjemno visoke dohodke preko avtorske pogodbe iz tržne dejavnosti. Gre za dvakratnike njihovih osnovnih plač.
»To niso šokantni zneski, ko vemo, da nekateri delajo cele dneve, čez vikende in na dopustu.«
Rektor Papič kot profesor na fakulteti za elektrotehniko razkriva njen zaslužek iz tržne dejavnosti lani.
»Fakulteta je na trgu pridobila 3 milijone evrov. Skoraj polovica zneska je ostala fakulteti, nekaj ljudi, raziskovalcev, dobiva plačo iz tega zaslužka, petina od 3. milijonov pa je šla za avtorske honorarje profesorjev, ki so pridobili projekte na trgu,« Univerza v Ljubljani ima natančna pravila za delitev prihodka iz tržne dejavnosti poudarja rektor Papič. Ta opozarja še na en paradoks: »Danes smo deležni očitkov o visokih zaslužkih profesorjev na trgu, jutri nam bodo isti ljudje očitali, da univerza premalo sodeluje z gospodarstvom.«
Univerza v Ljubljani je objavila na spletni strani letne anonimizirane bruto plače zaposlenih, letne bruto dodatke k plačam, bruto zneske avtorskih honorarjev in bruto zneske podjemnih pogodb za leta 2016, 2017 in 2018.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov