Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu
Na Univerzi v Mariboru še vedno pripravljajo revizijsko poročilo, ki bo potrdilo ali zavrnilo domnevo, da je univerza sporno izplačala 50 milijonov evrov visokošolskim učiteljem v letih 2010 – 2016. Pravnomočna sodba pravi, da je nekaj fakultet Univerze v Ljubljani nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost zaposlenim, sočasno pa v javnosti odmevajo visoki zaslužki profesorjev iz tržne dejavnosti.
Univerza se financira iz treh virov: iz državnega proračuna, iz znanstveno – raziskovalne dejavnosti in iz tržne dejavnosti. 200 visokošolskih učiteljev Univerze v Ljubljani je v treh letih iz naslova tržne dejavnosti zaslužilo skoraj 12 milijonov preko avtorske pogodbe, zato ker so na univerzo pripeljali projekte iz gospodarstva, pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič.
»To so najbolj delovni ljudje na univerzi, in zdaj so na seznamih. Tisti, ki pa delajo v zasebnem sektorju, za te pa sploh nimamo podatkov o njihovih zaslužkih.«
Rektor zavrača očitek, da profesorji dobivajo na svoje osebne račune izjemno visoke dohodke preko avtorske pogodbe iz tržne dejavnosti. Gre za dvakratnike njihovih osnovnih plač.
»To niso šokantni zneski, ko vemo, da nekateri delajo cele dneve, čez vikende in na dopustu.«
Rektor Papič kot profesor na fakulteti za elektrotehniko razkriva njen zaslužek iz tržne dejavnosti lani.
»Fakulteta je na trgu pridobila 3 milijone evrov. Skoraj polovica zneska je ostala fakulteti, nekaj ljudi, raziskovalcev, dobiva plačo iz tega zaslužka, petina od 3. milijonov pa je šla za avtorske honorarje profesorjev, ki so pridobili projekte na trgu,« Univerza v Ljubljani ima natančna pravila za delitev prihodka iz tržne dejavnosti poudarja rektor Papič. Ta opozarja še na en paradoks: »Danes smo deležni očitkov o visokih zaslužkih profesorjev na trgu, jutri nam bodo isti ljudje očitali, da univerza premalo sodeluje z gospodarstvom.«
Univerza v Ljubljani je objavila na spletni strani letne anonimizirane bruto plače zaposlenih, letne bruto dodatke k plačam, bruto zneske avtorskih honorarjev in bruto zneske podjemnih pogodb za leta 2016, 2017 in 2018.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu
Na Univerzi v Mariboru še vedno pripravljajo revizijsko poročilo, ki bo potrdilo ali zavrnilo domnevo, da je univerza sporno izplačala 50 milijonov evrov visokošolskim učiteljem v letih 2010 – 2016. Pravnomočna sodba pravi, da je nekaj fakultet Univerze v Ljubljani nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost zaposlenim, sočasno pa v javnosti odmevajo visoki zaslužki profesorjev iz tržne dejavnosti.
Univerza se financira iz treh virov: iz državnega proračuna, iz znanstveno – raziskovalne dejavnosti in iz tržne dejavnosti. 200 visokošolskih učiteljev Univerze v Ljubljani je v treh letih iz naslova tržne dejavnosti zaslužilo skoraj 12 milijonov preko avtorske pogodbe, zato ker so na univerzo pripeljali projekte iz gospodarstva, pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič.
»To so najbolj delovni ljudje na univerzi, in zdaj so na seznamih. Tisti, ki pa delajo v zasebnem sektorju, za te pa sploh nimamo podatkov o njihovih zaslužkih.«
Rektor zavrača očitek, da profesorji dobivajo na svoje osebne račune izjemno visoke dohodke preko avtorske pogodbe iz tržne dejavnosti. Gre za dvakratnike njihovih osnovnih plač.
»To niso šokantni zneski, ko vemo, da nekateri delajo cele dneve, čez vikende in na dopustu.«
Rektor Papič kot profesor na fakulteti za elektrotehniko razkriva njen zaslužek iz tržne dejavnosti lani.
»Fakulteta je na trgu pridobila 3 milijone evrov. Skoraj polovica zneska je ostala fakulteti, nekaj ljudi, raziskovalcev, dobiva plačo iz tega zaslužka, petina od 3. milijonov pa je šla za avtorske honorarje profesorjev, ki so pridobili projekte na trgu,« Univerza v Ljubljani ima natančna pravila za delitev prihodka iz tržne dejavnosti poudarja rektor Papič. Ta opozarja še na en paradoks: »Danes smo deležni očitkov o visokih zaslužkih profesorjev na trgu, jutri nam bodo isti ljudje očitali, da univerza premalo sodeluje z gospodarstvom.«
Univerza v Ljubljani je objavila na spletni strani letne anonimizirane bruto plače zaposlenih, letne bruto dodatke k plačam, bruto zneske avtorskih honorarjev in bruto zneske podjemnih pogodb za leta 2016, 2017 in 2018.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Neveljaven email naslov