Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Prvi semafor na svetu so postavili v Londonu pred več kot 150 leti, prvega pri nas pa leta 1956 na ljubljanski Gosposvetski cesti pri Delavskem domu

Prvi semafor eksplodiral po treh tednih

Medtem ko je bil prvi semafor na svetu ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve, pa je bil prvi poskusni semafor pri nas električen. Kljub temu je policistu pripadla naloga, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke, pripoveduje Robert Rijavec, višji predavatelj na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, predsednik Slovenskega društva za inteligentne transportne sisteme.

“Bil je montiran na sredini križišča na žicah, tako da so bili signali iz istega semaforja vidni v vse štiri smeri križišča. V tistem času še ni bilo veliko avtomobilov, ampak Ljubljana, sinonim razvoja, je potrebovala svoj prvi električen semafor.”

Liki na semaforjih za pešce

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je semafor pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj doživel spremembo spola – tam je kot prvi v Sloveniji zasvetil semafor za pešce z ženskim likom. Kaj pa druge upodobitve? Če bi si na primer v Kranju zaželeli Vodovodni stolp ali pa na Dovjem ob prehodu za pešce Aljažev stolp? Uroš Logar iz družbe Vigred, ki je poskrbela za tehnično izvedbo projekta v Kranju:

“Mislim, da takih zadev ne bo mogoče vstavljati v semaforske signalne dajalce, ker je verjetno sama prostornina premajhna, da bi to prišlo do izraza, pa tudi glede prometne varnosti, po mojem mnenju, to ne bi bilo najbolj pametno.”

Tudi Reka, Melbourne in Vilna so med mesti, v katerih v imenu boja za enakopravnost med spoloma, promet za pešce na semaforjih usmerja nekaj ženskih figur. Na Dunaju so med Evrovizijo 2015 v duhu strpnosti zasvetili heteroseksualni in homoseksualni pari. Znani pa so tudi primeri semaforjev, ki niso povezani z bojem za enakopravnost manjšin, in sicer figura Karla Marxa v nemškem Trierju in lik Elvisa Presleyja v nemškem Friedbergu.

Kako je videti prostor Centra za upravljanje prometa, kjer upravljajo vse ljubljanske semaforje? Preverite posnetek!