Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tokratno rubriko po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif in skupaj smo poleteli z Jato izkušenih ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij. V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Malo je oboroženih napadov, v katerih je že vnaprej znan vojaški zmagovalec - in poraženec. Vendar se ob invaziji turške vojske na Kurde na severovzhodu Sirije sproža vrsto vprašanj: ali ofenziva lahko še bolj radikalizira Bližnji vzhod? In pa, kdo bi lahko ustavil avtoritarnega turškega voditelja Erdogana. Komentar je pripravil Matej Šurc
Turške sile so včeraj začele z ofenzivo na sirsko ozemlje, kjer živijo po večini pripadniki kurdske narodnosti. Turški predsednik Erdogan poudarja, da želijo z napadom ustvariti varno območje ob turški meji. Večina držav Evropske unije in zveze Nato svari pred posledicami napada, Erdogan pa je državam Evropske unije zagrozil z novim migrantskim valom, če bodo ofenzivo označile za okupacijo. Turčija gosti več kot 3 milijone sirskih beguncev. O kurdskem vprašanju in o razsežnostih ofenzive se je Helena Premerl pogovarjala z bližnjevzhodno dopisnico RTV Slovenija Karmen Švegl.
Letos so podelili dve Nobelovi nagradi za literaturo, in sicer za leto 2018 - to je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk - in za leto 2019, ki je šla v roke avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju. Spomnimo, lani se je Švedska akademija odločila za preložitev nagrade zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov. Akademija je sicer lani dala vedeti, da bodo v bodoče nagrajevali več avtoric - od 115 nagrajencev je med njimi zgolj 15 žensk - in več pozornosti namenjali tisti literaturi, ki prihaja iz neevropskega dela sveta. Obljubo so torej izpolnili polovično. A vprašanje, ki si ga tu moramo zastaviti, je, ali sta Tokarczukova in Handke dobra pisca? Da, o tem ni dvoma.
Banka Slovenije zaostruje pogoje za najemanje potrošniških posojil. Z novembrom se tako ročnost omenjenih posojil omejuje na največ 7 let, hkrati se razmerje med letnim stroškom dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca dodatno omejuje. Rast potrošniških posojil je namreč po mnenju centralne banke v zadnjih letih pretirana in zato tvegana, znaša namreč prek 10 odstotkov letno. V Združenju bank so ukrep Banke Slovenije že označili kot odločno prestrog.
Neveljaven email naslov