Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kar nekaj požarov je izbruhnilo v zadnjih 24 urah po Sloveniji: v Trnovljah pri Celju, na deponiji odpadnega materiala v občini Ruše in v tovarni v Podskrajniku pri Cerknici. Tja se je danes odpravil tudi premier Marjan Šarec in si ogledal pogorišče obrata Fragmata, kjer je sinoči zagorelo – vsaj take so prve ocene – na mlinu za repromaterial, požar pa je izbruhnil na glavnem stroju, ki proizvaja plošče stirodur. Kakšne so potencialne nevarnosti razlaga prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Projekt ZaVse/4ALL - za družbo brez diskriminacije - je namenjen zmanjševanju težav na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Med te skupine sodijo Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. S projektom želijo izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti, saj so prav nevladne organizacije pogosto prve v stiku z diskriminiranimi. Poleg razumevanja, kdaj gre za diskriminacijo, želijo okrepiti zavest o možnostih za njeno preprečevanje in varovanje najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji. Vodja in koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, v njem pa sodelujejo še Slovenska filantropija in Zavod Vozim. 32 letni Nino Bategelj iz Ljubljane kljub invalidnosti živi polno življenje. Ukvarja se s športom, zadnje leto in pol tudi s paraplesom. V projektu Za vse - družba brez diskriminacije sodeluje preko zavoda Vozim. Svoje življenje je opisal Enisi Brizani, v studiu Prvega pa smo gostili Karla Destovnika, predsednika Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki je tudi vodja in koordinator projekta ZaVse/4ALL.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča si prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje in razvoj rehabilitacije, saj le tako lahko ponudijo pacientom učinkovito oskrbo in jim tako pomagajo, da se lahko vrnejo v aktivno življenje. Danes so predali v uporabo nove prostore dveh oddelkov: oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji. Gre za največjo naložbo v URI Soča v zadnjih 20 letih, ki pomeni dolgoročno infrastrukturno ureditev izvajanja rehabilitacije za paciente s področja travmatologije. Prispevek Petre Medved.
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani si lahko ogledate razstavo z naslovom NA POMOČ! Inštalacije gledalca soočijo s poustvarjenimi dogodki, s katerimi se vsakodnevno spopadajo interventne službe. Opozarjajo na minljivost življenja in poudarjajo nepomembnost materialnih dobrin. Kiparka in avtorica razstave Ana Kavčnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da se reševalci ne dojemajo kot junaki, temveč le kot navadni smrtniki, ki brezpogojno pomagajo drugim.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Politika glasno napoveduje boj proti prekarnosti, a doslej država ni pometla niti pred lastnim pragom. V javnem sektorju še naprej ostajajo prvo in drugorazredni delavci, govorimo o čistilkah, varnostnikih in drugih, ki so na delovnih mestih potrebni vsak dan, a jih ne zaposlijo, pač pa najemajo prek zunanjih podjetij. Tudi mesece po izbruhu afere neplačanih čistilk, ki so prek zunanjega servisa čistile Ministrstvo za javno upravo, javni zavodi še naprej izbirajo tudi že omadeževane izvajalce čistilnih del, češ, da imajo zvezane roke.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope. Praznovanje v Ljubljani poteka že v teh dneh. V okviru tega se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov med drugim tudi ogled prenovljene secesijske hiše na Ulici talcev v Ljubljani. Več Marko Rozman.
Medtem ko se je plačna vrzel med spoloma v večini držav evropske unije zmanjšala, se je stanje v Sloveniji znatno poslabšalo, tako opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert organizirali mednarodno konferenco z naslovom Enako plačilo za enako delo: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?
Neveljaven email naslov