Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Parafinske sveče je sicer mogoče reciklirati, a sistem odvoza in predelave pri nas šepa. Stroka pa opozarja tudi, da niti reciklaža ni idealna rešitev. Porabo plastike je namreč treba zmanjšati. Proizvodnja plastike je izredno velika, plastika se po uporabi vrne v okolje.
Pogovor z nekdanjim predsedniom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomažem Wrabrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 2o zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo, je v prispevku poročala Zdenka Tomulič. Po zadnjih podatkih je letos do današnjega dne UKC Ljubljana zapustilo skupaj 236 medicinskih sester od tega 134 diplomiranih medicinskih sester in 102 srednji medicinski sestri, delovno razmerje pa je na novo sklenilo 282 medicinskih sester, kar je okoli 50 več kot pa jih je odšlo. Kljub temu je še vedno 40 medicinskih sester premalo. O delu medicinskih sester v UKC Ljubljana in o vzrokih za zapuščanje teh delovnih mest se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico zdravstvene nege Blanko Pust, ki dela na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja in je tudi predsednica sindikalne enote Kliničnega centra pri Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Letošnja jubilejna, že 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, gre v roke ameriških raziskovalcev, ki sta pri preučevanju gospodarske rasti v ekonomsko znanost vpeljala podnebne spremembe in tehnološki napredek. Vsak od njiju je na svojem področju razvil metode za naslavljanje najbolj perečih težav našega časa. William Nordhaus in Paul Romer sta k raziskovanju vpliva tehnologije na eni in rasti v času segrevanja ozračja na drugi strani spodbudila množico drugih raziskav. Letošnja nagrajenca se znata zoperstaviti institucijam in sistemom. Veljata za progresivna, levo-liberalna ameriška ekonomista. Več v pogovoru z Majo Derčar, ki je za razlago prosila ekonomista dr. Bogomirja Kovača.
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov