Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Višja bo urna postavka za študentsko delo

22.10.2019

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto

Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.

To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.

Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.

“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”

Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.

“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”

Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Višja bo urna postavka za študentsko delo

22.10.2019

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto

Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.

To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.

Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.

“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”

Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.

“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”

Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.


19.07.2018

Poročilo AM o prebežnikih

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.07.2018

Ko se delavec v času bolniške odsotnosti odpravi na morje

Po primeru Kovinoplastike Lož, kjer naj bi sindikalnega zaupnika spremljali z detektivom, smo se pozanimali kakšne so pristojnosti detektiva. Detektivi svoje delo opravljajo na podlagi pogodbe ali pooblastilnega razmerja med naročnikom in detektivom. Med najbolj zanimive primere sodijo nadzori delavcev v času bolniške odsotnosti razlaga licencirani detektiv Dušan Poslek iz podjetja Detektiv Biro.


18.07.2018

Hudo pomanjkanje nepremičnin srednjega cenovnega razreda

Luksuznih nepremičnin bo kmalu dovolj, novih gradenj za srednji razred pa ni od nikoder. Tako bo še naprej veliko povpraševanje ob omejeni ponudbi potiskalo cene navzgor. Pogovarjali smo se z direktorjem nepremičninske družbe Metropola-IN Zoranom Madonom.


18.07.2018

Cesta na Koroškem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.07.2018

Alternativna Nobelova nagrada

Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.


17.07.2018

Kviz - dan emojijev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.07.2018

Trgovine bodo ob praznikih zaprte

Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.


16.07.2018

Težavam z neprevzemanjem in kopičenjem odpadne embalaže ni videti konca

Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.


16.07.2018

Mondiala je konec, svet se vrti naprej

Ob koncu športnega dogodka leta smo se na prvem pogovarjali o vsem, kar je v zadnjem mesecu dni odmevalo po vsem svetu. In se seveda vprašali, ali se bo svet še vrtel naprej.


16.07.2018

Hrvati slavili pozno v noč, danes pričakujejo svoje junake

Hrvati so slavili pozno v noč, danes pa že nestrpno pričakujejo vrnitev nogometašev iz Moskve, iz Zagreba poroča Drago Balažič in dodaja, da se mediji že ukvarjajo s tem, kdo bo ostal v reprezentanci, kdo se bo morda poslovil in kakšna je usoda selektorja.


14.07.2018

Morski psi v slovenskem morju

Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.


13.07.2018

Kopalne vode

Čeprav nam zaradi trenutnega vremena ni do kopanja nekje zunaj, pa se je kopalna sezona seveda že začela. Ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. V Sloveniji imamo na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, gre za kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Na teh odsekih prav tako v času kopalne sezona izvajajo meritve kakovosti vsakih 14 dni. Kakšna je torej kakovost slovenskih voda? Tina Lamovšek se je pogovarjala z mag. Matejo Poje, odgovorno za izvajanje monitoringa kopalnih voda na ARSO.


13.07.2018

Gorenjska dobila finančno injekcijo

Ministrstvo za gospodarstvo te dni podpisuje dopolnila dogovorov za nadaljnji razvoj regij. Zanje bo v tej finančni perspektivi skupaj namenjenih več kot pol milijarde evrov. Danes so na ministrstvu podpisali dogovor za gorenjsko regijo, ki je vreden 45 milijonov evrov, od tega bo dobrih 23 milijonov evrov prispevala država oz. posamezna ministrstva.  Gre za financiranje vrste projektov, več o tem, kaj ta dogovor prinaša Gorenjski pa v pogovoru z dopisnico Aljano Jocif.


12.07.2018

Komentar Tanje Starič o sestavljanju koalicije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.07.2018

Ne vem, če na Hrvaškem danes sploh kdo dela

Iz Rusije se je oglasil Luka Petrič, vzdušje v Zagrebu pa je povzela Tanja Borčič Bernard.


11.07.2018

HR nogometna evforija

Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.


11.07.2018

Letos 271 zlatih maturantov, 10 jih je doseglo vse možne točke.

Rezultati letošnjih maturantov so primerljivi z rezultati lanskih. Uspeh splošne mature je v povprečju 20 točk. Lani je bila povprečna ocena 20,10, letos pa 20,6 od skupno 34 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni s 30 ali več točkami, so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. To so tako imenovani zlati maturanti, ki jih je letos 271. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk pa je letos 10, kar je 5 manj kot lani. Splošno maturo je letos opravljalo 6250 kandidatov, izbirali pa so med 35 maturitetnimi predmeti.


10.07.2018

Dojenje, mlečna formula in interes velekapitala

V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)


10.07.2018

Kdo je bil Grossman

Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.


09.07.2018

Nekaj takega se zgodi vedno, ko je Rusija na neki prelomnici

Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.


Stran 186 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov