Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo naj bi se s prvim januarjem iz 4,89 zvišala na 5,40 eurov bruto
Korenitih sprememb na področju študentskega dela si po novem letu ni obetati. Prvotni predlog Levice, po katerem bi naloge študentskih servisov prevzel Zavod za zaposlovanje, delodajalci pa bi morali nekatere dodatke, kot na primer za praznično delo, študentom plačevati dodatno – ni več aktualen. Koalicija in vlada ga ne podpirata – proti so tudi študentje in tudi Sindikat Mladi plus. Klemen Peran, predsednik ŠOSa meni, da dokler študentsko delo večini študentov omogoča študij, mora le to ostati dostopno in sploh obstajati.
To pa lahko ostane le, če ostane zanimanje na obeh straneh, tako na strani študentov kot na strani delodajalcev. Torej mora študentsko delo ohraniti določeno stopnjo ugodnosti, debirokratiziranosti in smiselne obdavčitve.
Kot pravi Sabina Leben predstavnica sindikata Mladi Plus je za njih pomembno, da se iz predloga zakonodaje umaknejo dodatki. Študentje ob koncu tedna in ponoči razbremenjujejo redno zaposlene delavce.
“Če bi bil dvig postavke prevelik, bi bili redno zaposleni delavci le še bolj obremenjeni, študentov pa zaradi visokih stroškov delodajalci za ta čas ne bi želeli najemati.”
Lanskoletna povprečna urna postavka je na e-študentskem servisu znašala 5,6 evrov bruto. Predstavnica omenjenega servisa Saša Praček upa, da bodo podjetja, kljub zvišanje minimalne postavke po študentih še vedno povpraševala. Še posebej to velja za področja izven osrednje Slovenije, kjer so postavke za študentsko delo nižje. Delodajalci se za izplačilo najnižje urne postavke običajno odločijo pri enostavnih delih – kot na primer pri etiketiranju – višje so postavke pri bolj zahtevnih delih. Gre za dela pri katerih morajo imeti študentje določeno predznanje ali opravljen tečaj.
“Bolje plačana dela so vsa tista, pri katerih je urna postavka višja od 7 evrov bruto; v nekaterih primerih študentje dobijo 12 evrov bruto na uro.”
Študentsko delo se bistveno razlikuje od ostalih oblik dela. Med starejšo populacijo, pa kot pravi Peran, še vedno prevladujejo mnogi stereotipi. Takrat je bilo to delo skorajda neobdavčeno.
Ko se pogovarjamo s starejšimi si ti predstavljajo študentsko delo še iz njihovih časov.
Poleg tega – tako Peran – je zakonodaja onemogočila podaljševanje študentskega statusa v nedogled. Po novem študentje lahko le enkrat ponavljajo letnik oziroma se enkrat prepišejo.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
Neveljaven email naslov