Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.
Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?
Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.
Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.
Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.
Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.
Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.
Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
Neveljaven email naslov