Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
V Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi
Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.
Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo.
Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.
28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov