Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Kim Binsted o razvoju umetne inteligence
Strojno učenje, nevronske mreže, analiza velepodatkov – to so najnovejši pospeški razvoja umetne inteligence, ki se je začel konec petdesetih let 20. stoletja. V tem obdobju je umetna inteligenca v valovih doživljala razvojne vzpone in padce, z njimi pa tudi večje oziroma manjše prilive finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Trenutno je umetna inteligenca v vzponu, razvoj poteka pospešeno, vlaganj je veliko, o njej se veliko govori. O njej je govorila tudi profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju smo se z njo pogovarjali o izzivih razvoja te tehnologije.
Profesorica doktorica Kim Binsted je doktorirala na področju govornih tehnologij – ustvarila je umetno inteligenco, ki se zna šaliti. Zato nas je najprej zanimalo, zakaj po njenem še nimamo umetne inteligence, ki bi nas razumela in bi se z nami lahko pogovarjala.
Do nedavnega je bila največja ovira obdelava velike količine podatkov. Delali smo lahko na majhnih zbirkah, zdaj pa imamo gromozansko velike. Zato se je zelo spremenila kakovost strojnega prevajanja in drugih sistemov naravnega jezika. Kljub temu pa še vedno potrebujemo veliko znanja o svetu – razumevanja o tem, kako svet deluje, tako fizično kot družbeno in tako naprej, da bi lahko razumeli, kaj ljudje govorijo.
Umetna inteligenca je trenutno zelo priljubljena, za razvoj se namenja veliko denarja. Poleg velikih obljub o boljšem svetu, ki naj bi ga umetna inteligenca pomagala ustvariti, slišimo tudi svarila o novih težavah, ki utegnejo nastati zaradi nje. Po mnenju doktorice Binsted najbolj zbujajo skrb morebitne spremembe na trgu dela.
Veliko izzivov je. Po mojem mnenju največ na področjih, kjer že imamo težave, umetna inteligenca pa jih utegne še povečati. En tak primer je seveda delo. Avtomatizacija je v preteklosti že skrčila ali izbrisala panoge oziroma industrije. Na primer konji so vlekli kočije, s pojavom avtomobila je ta industrija propadla. Ampak v preteklosti so torej nove industrije prevzele mesto starih, ki so propadle. Človekovo delo ni šlo popolnoma iz mode. Ko umetna inteligenca postaja vse bolj inteligentna in vse bolj sodobna, nas po mojem mnenju lahko upravičeno skrbi, da bo povzročila presežke delovne sile, ne le fizične, temveč tudi intelektualne. Če se to zgodi, če bomo imeli velikansko, neomejeno zalogo delovne sile, bodo ljudje vse težje menjali svoje fizično ali intelektualno delo za prihodek. Na tem pa trenutno temelji naš celotni sistem. Ne gre torej toliko za tehnološki kot političnogospodarski problem. Ta presežek delovne sile bi lahko bil čudovit, lahko bi pomenil, da nam nikoli več ne bo treba delati. Vendar če ne spremenimo našega ekonomskega sistema, lahko pomeni, da veliko ljudi ne bo moglo zaslužiti sredstev za življenje.
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V tem času slišimo veliko opozoril o tem, kako se zaščititi pred kibernetskim kriminalom. Pa tudi da v kibernetskem prostoru poteka nova hladna vojna med državami. Kakšna je na tem področju vloga umetne inteligence, katero je tisto področje, ki najbolj skrbi dr. Binsted?
Umetna inteligenca odpira kar nekaj varnostnih vprašanj. Kot ste rekli, je neke vrste orožje, ki ga uporabljajo beli in črni klobuki oziroma etični in škodljivi hekerji za zaščito in napade na naše sisteme. Področje, na katerem vloga umetne inteligence najbolj vzbuja skrb, so po mojem mnenju tako imenovane “deepfake” tehnologije. Video, ki je videti resničen, v resnici pa se besede v usta govorca polaga z umetno inteligenco. Tako dobite video, ko nekdo reče nekaj, kar v resnici nikoli ni izrekel. Take ponarejene videe je skoraj nemogoče zaznati, za to je potrebna zahtevna globinska obdelava. To je zelo resen izziv načinu, kako danes razumemo svet okrog sebe.
Ker profesorica doktorica Kim Binsted prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer bodo prihodnje leto predsedniške volitve, se vprašanju o vplivu deepfejkov v politični kampanji nismo mogli izogniti.
Deepfakeje že uporabljajo in imeli bodo pomemben vpliv na volitve po svetu. Pa ne le na volitve, temveč tudi – še enkrat – na naše razumevanje sveta. Trenutno ga pomembno filtrirajo mediji. Človeški mediji, čeprav imajo svoje napake, so zgodovinsko gledano dali vse od sebe, da bi primerno opravili to nalogo. Deepfake tehnologije to spodkopavajo.
Če pa jih združimo z družbenimi mediji in njihovimi učinki na družbo, je slika še slabša.
Družbeni mediji so zelo močno orodje za povezovanje ljudi in deljenje informacij. Hkrati je to tudi zelo nov način stikov med ljudmi. Zato še nimamo norm ali zaščite pred zlorabami, kot jih poznamo pri tradicionalnejših oblikah komunikacije. Zato ja, nevarnosti je veliko. Obstaja nevarnost, da verjamemo v stvari, ki niso resnične. Da so zgodbe videti resnične, potrjujejo naša prepričanja, zato jih delimo z drugimi in tako še povečujemo problem. Tu so tudi odmevne komore, ko delimo ali dobimo informacije samo iz kroga enako mislečih ljudi, zato se naša prepričanja le še utrjujejo, morali pa bi jih soočiti z drugačnimi mnenji ali informacijami iz drugih virov. Veliko različnih tveganj obstaja na družbenih medijih. Če sem iskrena, večina je družbenih in epistemoloških tveganj, ne gre jih pripisati umetni inteligenci ali družbenim medijem. To je le posledica nove komunikacije med ljudmi.
Izziv je torej ustvariti tako umetno inteligenco, ki jo bo težko ali nemogoče zlorabiti. Pa to lahko dosežemo? Je rešitev regulacija tehnološkega razvoja?
Regulacija je zelo zanimiva. Imamo zakone, ki regulirajo ljudi, kadar enako stvar naredi umetna inteligenca, pa ni zavezana k spoštovanju enakih pravil. To je izziv. Na primer v ZDA in številnih drugih delih sveta je nezakonito, če rasa ali spol vplivata na to, ali nekdo dobi službo, stanovanje in tako dalje. Drži? Če se torej človek, zaposlovalec na primer odloči, da nekoga ne bo zaposlil zaradi njegove barve kože ali spola, ga lahko preganjamo pred sodiščem ali vržemo v ječo. Potem pa ta isti zaposlovalec najame podjetje, ki mu priskrbi umetno inteligenco, ki pregleda vse prijave in predlaga najboljše kandidate. Čeprav gre lahko za pristranski izbor, ne moremo na nikogar pokazati s prstom in ga okriviti za nastalo situacijo. Nikogar ne moremo pozvati pred sodišče ali vreči v ječo. Zato moramo najti načine, da bi načela, o katerih se že strinjamo, spoštovala tudi umetna inteligenca in seveda ljudje, ki jo uporabljajo.
Različnost je pri umetni inteligenci izjemno pomembna. Ko ustvarjamo nekaj novega, je dobro, če za tem stoji množica različnih izkušenj in pogledov na svet. Profesorico smo zato vprašali, ali je po njenem mnenju na področju umetne inteligence dovolj velika različnost.
Kadarkoli enolična skupina ljudi nekaj počne, lahko kljub najboljšim namenom naredi grozljive napake. Biometrični sistemi prepoznavanja obrazov na primer delajo velike napake, saj ne delujejo na obrazih s temno barvo polti. Sistemi, ki naj bi prepoznavali sumljivo vedenje, se obnašajo drugače, kadar zaznajo ljudi različnih rasnih skupin. V bistvu gre za to. Kadarkoli ustvarimo sistem, ki kopira človeško vedenje, bo tak sistem podedoval pristranskost ljudi, ki so ga ustvarili. Zato je nujna zelo previdna uporaba in razvoj teh sistemov, da bi se izognili tem težavam in vpisovanju teh problemov v prihodnje tehnologije.
Ob začetku pogovora o prihodnosti umetne inteligence je profesorica doktorica Kim Binsted omenila, da bi bilo treba za implementacijo umetne inteligence v družbo spremeniti naš ekonomski sistem. Pa vidi zametke razprav o spremembi neokapitalizma?
Imamo veliko alternativ za sistem preproste menjave dela za vire. Trik je, kako izpeljati tranzicijo. Da je ta izziv še težji, je za ljudi, ki so danes zelo uspešni, v trenutnem sistemu veliko na kocki. Zato bo potrebna zelo resna introspekcija teh ljudi pa tudi nas drugih, in odločiti se bomo morali, ali je pomembno, da se ta tranzicija zgodi. Nisem prva, ki bi predlagala, da je. Sama se tudi prištevam med tiste, ki nam je v tem sistemu še kar udobno, zato če se zavedaš te potencialne krize, te ljudski upor ne bi smel presenetiti. Vendar bi od gladkega prehoda v drugačen sistem vsi imeli korist.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Neveljaven email naslov