Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.
Z Adrijanom Bakičem o odzivih na najnovejše dogajanje v povezavi z brexitom na Otoku
“Bo ali ne bo, to je brez dvoma vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi v Evropi,” pravi naš posebni dopisnik v Londonu Adrijan Bakič.
“Najprej smo dve leti govorili o 29. marcu, pa potem o 12. aprilu, zdaj o 31. oktobru – verjetno ste vsi slišali o brexitu na noč čarovnic. A britanska in evropska politika bosta, kot kaže, še enkrat začarali preložitev. Ni še povsem gotovo, to moram povedati, v tem trenutku, ko se pogovarjava, uradno še vedno za datum brexita velja četrtek. Zakaj? Dokler ne bo EU odobrila preložitve in se bo z njo strinjala tudi britanska politika, se ni še nič spremenilo. Skratka, z brexitom ni nikoli dolgčas, to je treba priznati. In jutranje novice ali pričakovanja se lahko do večera že obrnejo na glavo.”
Na Otoku nihče ne dvomi o tem, da se bo zgodila preložitev izstopa. Več kot tri leta je že od referenduma in skoraj eno leto te agonije potrjevana ločitvenega dogovora v britanskem parlamentu.
“Čeprav bi verjetno lahko brexit bil neki nov začetek za državo, lahko spodbudi tudi večji družbeni in politični angažma prebivalcev, več vključenosti, dejavno oblikuje prihodnost, je zdaj že treba priznati, da na splošno med ljudmi vlada naveličanost. Čeprav smo lahko spremljali velike demonstracije, več sto tisoč ljudi na ulicah in pa protestnike za brexit in proti njemu pred parlamentarnim poslopjem vsak dan, pa si po večini ljudje želijo, da bi se vse skupaj čim prej razpletlo.”
Pogovori o vremenu, nogometu in kraljevi družini so v Veliki Britaniji brez dvoma stalnica, zadnje dni pa je v ospredju tragična zgodba o najdbi 39 trupel v tovornjaku v Essexu jugovzhodno od Londona.
“Je pa ta zadeva že sprožila tudi nov pomislek pri prvi temi, torej brexitu. Vprašanje je, kako učinkovito se bo Združeno kraljestvo lahko skupaj z evropskimi uradniki na drugi strani rokavskega preliva v prihodnje borilo proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi po brexitu. Z izstopom denimo še ni povsem jasno, kakšno bo sodelovanje z Europolom, koliko podatkov bo dostopnih Britancem, kako bo denimo z izmenjavo obveščevalnih podatkov.”
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.
Z Adrijanom Bakičem o odzivih na najnovejše dogajanje v povezavi z brexitom na Otoku
“Bo ali ne bo, to je brez dvoma vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi v Evropi,” pravi naš posebni dopisnik v Londonu Adrijan Bakič.
“Najprej smo dve leti govorili o 29. marcu, pa potem o 12. aprilu, zdaj o 31. oktobru – verjetno ste vsi slišali o brexitu na noč čarovnic. A britanska in evropska politika bosta, kot kaže, še enkrat začarali preložitev. Ni še povsem gotovo, to moram povedati, v tem trenutku, ko se pogovarjava, uradno še vedno za datum brexita velja četrtek. Zakaj? Dokler ne bo EU odobrila preložitve in se bo z njo strinjala tudi britanska politika, se ni še nič spremenilo. Skratka, z brexitom ni nikoli dolgčas, to je treba priznati. In jutranje novice ali pričakovanja se lahko do večera že obrnejo na glavo.”
Na Otoku nihče ne dvomi o tem, da se bo zgodila preložitev izstopa. Več kot tri leta je že od referenduma in skoraj eno leto te agonije potrjevana ločitvenega dogovora v britanskem parlamentu.
“Čeprav bi verjetno lahko brexit bil neki nov začetek za državo, lahko spodbudi tudi večji družbeni in politični angažma prebivalcev, več vključenosti, dejavno oblikuje prihodnost, je zdaj že treba priznati, da na splošno med ljudmi vlada naveličanost. Čeprav smo lahko spremljali velike demonstracije, več sto tisoč ljudi na ulicah in pa protestnike za brexit in proti njemu pred parlamentarnim poslopjem vsak dan, pa si po večini ljudje želijo, da bi se vse skupaj čim prej razpletlo.”
Pogovori o vremenu, nogometu in kraljevi družini so v Veliki Britaniji brez dvoma stalnica, zadnje dni pa je v ospredju tragična zgodba o najdbi 39 trupel v tovornjaku v Essexu jugovzhodno od Londona.
“Je pa ta zadeva že sprožila tudi nov pomislek pri prvi temi, torej brexitu. Vprašanje je, kako učinkovito se bo Združeno kraljestvo lahko skupaj z evropskimi uradniki na drugi strani rokavskega preliva v prihodnje borilo proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi po brexitu. Z izstopom denimo še ni povsem jasno, kakšno bo sodelovanje z Europolom, koliko podatkov bo dostopnih Britancem, kako bo denimo z izmenjavo obveščevalnih podatkov.”
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.
Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.
V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.
Neveljaven email naslov