Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.
Z Adrijanom Bakičem o odzivih na najnovejše dogajanje v povezavi z brexitom na Otoku
“Bo ali ne bo, to je brez dvoma vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi v Evropi,” pravi naš posebni dopisnik v Londonu Adrijan Bakič.
“Najprej smo dve leti govorili o 29. marcu, pa potem o 12. aprilu, zdaj o 31. oktobru – verjetno ste vsi slišali o brexitu na noč čarovnic. A britanska in evropska politika bosta, kot kaže, še enkrat začarali preložitev. Ni še povsem gotovo, to moram povedati, v tem trenutku, ko se pogovarjava, uradno še vedno za datum brexita velja četrtek. Zakaj? Dokler ne bo EU odobrila preložitve in se bo z njo strinjala tudi britanska politika, se ni še nič spremenilo. Skratka, z brexitom ni nikoli dolgčas, to je treba priznati. In jutranje novice ali pričakovanja se lahko do večera že obrnejo na glavo.”
Na Otoku nihče ne dvomi o tem, da se bo zgodila preložitev izstopa. Več kot tri leta je že od referenduma in skoraj eno leto te agonije potrjevana ločitvenega dogovora v britanskem parlamentu.
“Čeprav bi verjetno lahko brexit bil neki nov začetek za državo, lahko spodbudi tudi večji družbeni in politični angažma prebivalcev, več vključenosti, dejavno oblikuje prihodnost, je zdaj že treba priznati, da na splošno med ljudmi vlada naveličanost. Čeprav smo lahko spremljali velike demonstracije, več sto tisoč ljudi na ulicah in pa protestnike za brexit in proti njemu pred parlamentarnim poslopjem vsak dan, pa si po večini ljudje želijo, da bi se vse skupaj čim prej razpletlo.”
Pogovori o vremenu, nogometu in kraljevi družini so v Veliki Britaniji brez dvoma stalnica, zadnje dni pa je v ospredju tragična zgodba o najdbi 39 trupel v tovornjaku v Essexu jugovzhodno od Londona.
“Je pa ta zadeva že sprožila tudi nov pomislek pri prvi temi, torej brexitu. Vprašanje je, kako učinkovito se bo Združeno kraljestvo lahko skupaj z evropskimi uradniki na drugi strani rokavskega preliva v prihodnje borilo proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi po brexitu. Z izstopom denimo še ni povsem jasno, kakšno bo sodelovanje z Europolom, koliko podatkov bo dostopnih Britancem, kako bo denimo z izmenjavo obveščevalnih podatkov.”
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.
Z Adrijanom Bakičem o odzivih na najnovejše dogajanje v povezavi z brexitom na Otoku
“Bo ali ne bo, to je brez dvoma vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi v Evropi,” pravi naš posebni dopisnik v Londonu Adrijan Bakič.
“Najprej smo dve leti govorili o 29. marcu, pa potem o 12. aprilu, zdaj o 31. oktobru – verjetno ste vsi slišali o brexitu na noč čarovnic. A britanska in evropska politika bosta, kot kaže, še enkrat začarali preložitev. Ni še povsem gotovo, to moram povedati, v tem trenutku, ko se pogovarjava, uradno še vedno za datum brexita velja četrtek. Zakaj? Dokler ne bo EU odobrila preložitve in se bo z njo strinjala tudi britanska politika, se ni še nič spremenilo. Skratka, z brexitom ni nikoli dolgčas, to je treba priznati. In jutranje novice ali pričakovanja se lahko do večera že obrnejo na glavo.”
Na Otoku nihče ne dvomi o tem, da se bo zgodila preložitev izstopa. Več kot tri leta je že od referenduma in skoraj eno leto te agonije potrjevana ločitvenega dogovora v britanskem parlamentu.
“Čeprav bi verjetno lahko brexit bil neki nov začetek za državo, lahko spodbudi tudi večji družbeni in politični angažma prebivalcev, več vključenosti, dejavno oblikuje prihodnost, je zdaj že treba priznati, da na splošno med ljudmi vlada naveličanost. Čeprav smo lahko spremljali velike demonstracije, več sto tisoč ljudi na ulicah in pa protestnike za brexit in proti njemu pred parlamentarnim poslopjem vsak dan, pa si po večini ljudje želijo, da bi se vse skupaj čim prej razpletlo.”
Pogovori o vremenu, nogometu in kraljevi družini so v Veliki Britaniji brez dvoma stalnica, zadnje dni pa je v ospredju tragična zgodba o najdbi 39 trupel v tovornjaku v Essexu jugovzhodno od Londona.
“Je pa ta zadeva že sprožila tudi nov pomislek pri prvi temi, torej brexitu. Vprašanje je, kako učinkovito se bo Združeno kraljestvo lahko skupaj z evropskimi uradniki na drugi strani rokavskega preliva v prihodnje borilo proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi po brexitu. Z izstopom denimo še ni povsem jasno, kakšno bo sodelovanje z Europolom, koliko podatkov bo dostopnih Britancem, kako bo denimo z izmenjavo obveščevalnih podatkov.”
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
56. študijski dnevi Draga so v znamenju dveh pomembnih jubilejev. 30. obletnice osamosvojitve Slovenije in 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slednji je bila posvečena uvodna okrogla miza. Kot ugotavlja Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki pripravlja Drago, zaščitni zakon opominja na usodo slovenske manjšine, ki je številčno vse šibkejša. Vse manjše pa so tudi možnosti, da bi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Je rešitev zajamčeno zastopstvo? Več o pomenu in dogajanju na tokratnih študijskih dnevih Draga v pogovoru s Sergijem Pahorjem.
V javnosti še naprej odmeva predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki ga je potrdila tudi vlada, da bi zakon o varstvu javnega reda in miru dopolnili tako, da bi za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do poslancev, članov državnega sveta, vlade, ustavnih ali vrhovnih sodnikov ter njihovih bližnjih, lahko dobili globo od 500 do tisoč evrov. Del opozicije je že včeraj opozoril, da gre za nov represivni ukrep vlade, ki bo ščitil peščico privilegirancev in poskus utišanja protestov, ter vnovično ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov. Nekaj odzivov pravnikov pa je zbrala Jolanda Lebar.
Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.
Lansko jesen ni minil dan, da ne bi poročali o tragični sliki v domovih za starejše. Število okuženih je naraščalo iz dneva v dan in še huje, naraščalo je tudi število smrti med oskrbovanci. V letošnjo jesen vstopamo drugače. Cepljenje in pridobljene izkušnje bodo pomagale pri novem izzivu pove sekretar skupnosti Socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Verjamem, da tako zahtevno obdobje, kot smo mu bili priča v drugem valu ne bo ponovilo. Domovi so izvedli številna usposabljanja, dovolj je zaščitne opreme, pripravljeni so krizni načrti. Pa vseeno. Pristojni pogrešajo sistemske spremembe, na primer na področju prezračevanja, kjer ni rešitev glede dezinfekcije zraka. Zato pozivajo državo, da zavodom zagotovi dodatne finančne vire. Lani je bila ena pomembnih težav povezana s pomanjkanjem prostora in umikanjem oskrbovancev v rdeče cone. Tudi na tem področju, ni večjih sistemskih rešitev. Krizni načrti so pripravljeni a težava lahko nastane, če bodo kapacitete zasedene. Naš predlog, da bi vzpostavili zunanje enote z vnaprej pripravljenimi ekipami, kamor bi začasno umaknili okužene, ni bil uslišan. V Skupnosti zavodov si želijo, da domov za starejše ne bi bilo treba več zapirati. Duševne stiske, ki so posledica zapiranja domov, so namreč izredno velike. Tudi pristojni na ministrstvu za delo upajo, da domov ne bo treba zapirati. A vse je odvisno od epidemiološke slike.
Včeraj je Planinski vestnik prejel res za zasluge Republike Slovenije.
V ljubljanski mestni občini je v poletnih mesecih potekalo več cestnih del, nekatera se podaljšujejo tudi v jesen. Med drugim se nadaljujejo prenove vpadnic. Po obnovi Tržaške in Dunajske je zdaj na vrsti del Celovške ceste, kar bo vplivalo na pretočnost prometa v smeri Gorenjske in z Gorenjske proti Ljubljani. Kje v Ljubljani potekajo cestna dela, je preveril Peter Močnik.
Pred začetkom novega šolskega leta se spet vrstijo pozivi k skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ti so po mesecih šolanja na daljavo v preteklem letu doživljali najrazličnejše stiske. Ob zaprtju so otroci izgubili stik z odraslimi, ki niso njihovi starši, niso se družili z vrstniki, zaradi strahu pred vnovičnim zaprtjem pa se številni v šole vračajo brez motivacije ter s stiskami in težavami na socialnem področju. Kljub temu da mladi sicer pogosto poiščejo pomoč ob stiskah, stigma o duševnem zdravju še vedno ostaja. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na še vedno predolge čakalne vrste.
Ob sobotah se v avgustu jutranji in dopoldanski program odvija v živo z višje nadmorske višine! Tokrat s 1220 metrov, izpred Planinskega doma na Kumu! V Sloveniji je 46 krajinskih parkov in eden od njih je tudi Krajinski park Kum. Z vidika naravovarstva ga bo predstavila biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič, načelnica Odseka za varstvo gorske narave v Planinskem društvu Kum Trbovlje. Poudarila bo pomen suhih in polsuhih travišč na tem območju, ki so izjemno pestra z vidika rastlinskih in živalskih vrst. Z nami bodo tudi: Marjeta Bricl, predsednica Planinskega društva Kum Trbovlje, eden od veteranov društva Janez Brinar, ki verjetno pozna vsak kamen na vrhu, Jože Prah, ki bo predstavil Zasavsko planinsko pot, Matej Strgaršek, ki bo obudil spomine na pretekle Kumske nedelje, tudi oskrbnica doma Ljudmila Ocvirk – Mili, potrkali pa bomo seveda tudi na vrata "soseda" RTV oddajnika. Za piko na i pa še koncert skupine Orlek - čisto v živo, čisto z vrha!
Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja in Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila, spletno mesto Najemniški SOS. V studiu Prvega programa bomo gostili Klemna Ploštajnerja iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki pojasnjuje, kakšne so izkušnje najemnikov na slovenskem najemniškem trgu in kakšne so posledice neurejenih najemnih razmerij in popolnoma nereguliranega najemniškega trga.
Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Sprehajalki na Jelovici sta nedavno naleteli na izredno redek prizor. Srečali sta namreč risje mladiče in njihovo mamo Aido. »Verjetnost, da se sreča mladičke risa v naravi, je blizu nič, tako da st ti dve pohodnici imeli neverjetno srečo,« je povedal koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. Posnetki risjih maldičev pa predstavljajo nedvoumen dokaz, da se risi v svojem novem domu dobro počutijo in da doselitev poteka po tako rekoč idealnem scenariju. Naj spomnimo, aprila letos so v okviru projekta Lifelynx na Jelovico izpustili risa Zoisa in Aido, na Pokljuko pa Trisa, Julijo in Lenko. Strokovnjaki domnevajo, da je precejšnja verjetnost, da je risje leglo tudi na Pokljuki. Tako namreč nakazujejo podatki o gibanju risov, katerega spremljajo s pomočjo njihovih telemetričnih ovratnic. A risov za zdaj ne želijo po nepotrebnem vznemirjati.
Prostovoljstvo se v času epidemije ni ustavilo, prej nasprotno, še okrepilo se je. Ponudba prostovoljskih del je v času poletja drugačna, ni je pa manj kot čez leto. Prostovoljstvo v veliko organizacijah predstavlja pot do novih rednih sodelavcev, a se na žalost vsi nimajo možnosti preizkusiti v prostovoljstvu.
Na paraolimpijskih igrah v Tokiu bo nastopilo 4537 športnikov iz 162 držav. Med njimi je 7 športnikov iz Slovenije. Otvoritev je spremljal športni novinar Marko Polak.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst, vodi pa jih Milan Piko, zadolžen za gledališko dejavnost pri Krščanski kulturni zvezi Celovec. V prispevku Smilje Baranja boste slišali mlade iz Šmihela in Žitare vasi, njihovo mentorico Alenko Hain, strokovnega vodjo za gib Igorja Sviderskega in Milana Piko.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
V češkem zdraviliškem mestu, v Karlovih Varih, poteka eden od najstarejših in najpomembnejših filmskih festivalov v tem delu Evrope – in tudi tokrat s slovensko udeležbo, pa tudi z nekaterimi slavnimi gosti, ki jih povabijo, da na festival opozorijo tudi širšo javnost, pa tudi, da jih nagradijo za njihov prispevek k sedmi umetnosti. Urban Tarman je k mikrofonu povabil tudi filmskega režiserja Olma Omerzuja, ki je sinoči imel svetovno premiero svojega novega filma Atlas Ptic, občinstvo ga je sprejelo z dolgim stoječim aplavzom.
Neveljaven email naslov