Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar

07.11.2019

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.

Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.

Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.

Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.

In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.

Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.

Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.


Aktualna tema

4472 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar

07.11.2019

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.

Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.

Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.

Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.

In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.

Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.

Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.


09.03.2023

Zaradi “hitre mode” in bliskovitega menjavanja oblačil Kenija pred okoljsko katastrofo

Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.


08.03.2023

Prva slovenska zdravnica morala zaprositi za socialno podporo

Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer


08.03.2023

Ob 8. marcu pogovor s poslankami

Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.


08.03.2023

Ženske na podeželju so preobremenjene, ekonomsko odvisne in prezrte

Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.


07.03.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


07.03.2023

Novi presejalni programi za odkrivanje raka

Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.


06.03.2023

Slovenščina kljub novemu razpoznavalniku govora ostaja brez strategije in financiranja digitalnega razvoja jezika

S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.


06.03.2023

Katrca je še vedno izpravna!

V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.


03.03.2023

Okužba s HPV? Stroka opozarja na preventivo.

Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.


03.03.2023

Projekt Planet City - namišljeno mesto Liama Younga

Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


03.03.2023

Tom Livingstone na obisku v Sloveniji

Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala


02.03.2023

Svetovni mobilni kongres (MWC): baterija polna v 9 minutah

V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.


02.03.2023

Nemci se bojijo kitajske avtomobilske pomladi

Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila smo lani v Sloveniji prvič presegli 2000 na novo registriranih 100-odstotno električnih vozil v enem letu. Po vsem svetu pa so lani prodali 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 10 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Do leta 2030 naj bi se ta delež zvišal na 30 odstotkov. Največji avtomobilski trg v Evropi je nemški, vendar je na njihovih cestah opaziti vse več kitajskih električnih avtomobilov. Kakšna pa je prodaja nemških avtomobilov na Kitajskem? O tem z dopisnico Karmen Švegl.


01.03.2023

Brexit je glavni razlog za motnje v dobavi zelenjave v Veliki Britaniji

V sodobni družbi smo navajeni, da imamo ves čas na voljo vse. Zato so bili posnetki praznih polic, na katerih bi morala biti sveža zelenjava, v Veliki Britaniji precej šokantni. Največji britanski trgovec Tesco, Asda, Aldi in drugi so nakupe paradižnika, paprike, kumar in še nekaterih drugih vrst zelenjave omejili na največ tri kose. Trgovci so pomanjkanje zelenjave pripisali neugodnemu vremenu v glavnih državah proizvajalkah, v Španiji in Maroku. Velika Britanija se spopada tudi s pomanjkanjem delovne sile, v ozadju vseh težav pa je brexit, ocenjujejo ekonomski analitiki. Manjši pridelki zelenjave v velikih proizvajalkah in pričakovano 14-dnevno pomanjkanje v trgovinah je za Britance problematično, saj so pri sveži zelenjavi v tem letnem času zelo odvisni od uvoza. V Evropi je hrane na splošno dovolj, na prehranskih trgih pa se dogajajo cenovni pritiski zaradi velikih količin govedine in perutnine iz Poljske. V Sloveniji stopnja samooskrbe z zelenjavo ne dosega niti 40 odstotkov, pri sveži zelenjavi smo močno odvisni od uvoza. Kar 90 odstotkov solatnic uvozimo iz Italije in Avstrije. Se lahko pomanjkanje zelenjave zgodi tudi v naših trgovinah? Več o razlogih za pomanjkanje sveže zelenjave v Veliki Britaniji in o dogajanju na evropskih trgih pa v pogovoru Jernejke Drolec z Alešem Kuharjem, izrednim profesorjem Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


28.02.2023

Podpora načrtu šele prvi korak k normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom

Srbski predsednik Aleksander Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta na ponedeljkovih pogajanjih v Bruslju podprla francosko-nemški predlog o normalizaciji odnosov, nista pa ga tudi podpisala. Po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije je bilo to vendarle doslej najpomembnejše srečanje med obema voditeljema. Dogovor je podprlo tudi vseh 27 članic Unije. V njem trenutno najbolj v oči bije tisto, kar v njem manjka, namreč načrt njegove uveljavitve. Prav tako se interpretacija njegovih členov pri obeh vpletenih straneh nekoliko razlikuje.


27.02.2023

Složno po veščine

Končuje se enoletni projekt Erasmus + »Složno po veščine«, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s hrvaško Zvezo slepih. Namen projekta je bil pridobivanje in krepitev komunikacijskih, socialnih in digitalnih veščin, ki jih potrebujejo ljudje z okvaro vida pri iskanju zaposlitve. Več o projektu pa v pogovoru Petre Medved z glavnim tajnikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Štefanom Kušarjem in udeležencem projekta Timotejem Skledarjem.


27.02.2023

Osebe z oviranostmi so pogosto žrtve finančnih zlorab

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so konec lanskega leta ugotovili nepravilnosti pri poslovanju z denarjem uporabnikov. Zdaj že nekdanja zaposlena naj bi uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti. Kako ravnajo s sredstvi uporabnikov po drugih zavodih po državi in kdo vodi finančni nadzor nad njihovimi skrbniki? Svojo osebno zgodbo nam je zaupal uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in je bil žrtev finančne zlorabe s strani svoje skrbnice.


26.02.2023

31 let od izbrisa 25.671 oseb

26. februarja leta 1992 je bilo 25.671 posameznic in posameznikov izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. S tem so jim bile odvzete številne osnovne človekove pravice. Njihova življenja je izbris za vedno zaznamoval. Med njimi sta bila tudi Slavica Đuričić in Irfan Beširović. Direktorica Amnesty International Nataša Posel ob obletnici izbrisa, ki je črn madež slovenske zgodovine, pravi, da krivic nikoli ne bo mogoče popraviti, da pa bi država morala na tem področju še veliko storiti.


23.02.2023

Ukrajinska polja zaradi vojne onesnažena s težkimi kovinami

Vojna v Ukrajini ima tudi hude okoljske posledice. Poleg nevarnosti jedrske katastrofe, o kateri se največ govori, gre za veliko onesnaženost zraka, zemlje in vode. Ukrajinska okoljska organizacija Ecoaction opozarja, da je treba pri razpravah o povojni obnovi države načrtovati tudi odpravo okoljske škode.O tem smo se pogovarjali z ukrajinsko okoljsko aktivistko iz organizacije Ecoaction Ženjo Zasiadko, ki od začetka vojne v njeni državi živi v Ljubljani.


24.02.2023

Ukrajinski begunci bodo še naprej potrebovali našo pomoč

Ruski napad na Ukrajino je zahteval grozovit davek. Sprožil je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi - osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. V Sloveniji je trenutno prijavljenih skoraj 7962 beguncev iz Ukrajine.


Stran 38 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov