Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar

07.11.2019

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.

Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.

Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.

Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.

In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.

Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.

Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.


Aktualna tema

4472 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar

07.11.2019

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.

Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.

Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.

Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.

Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.

In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.

Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.

Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


14.10.2022

Mednarodni dan bele palice 2022

Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.


13.10.2022

Enakost med starši dobrodejno vpliva na zdravje otrok

Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.


13.10.2022

Brina - ples v škornjih

Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.


12.10.2022

Želja po delu in zaslužku včasih dobi tudi žalostni preobrat

Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.


11.10.2022

"31 milijonov deklic na svetu ne obiskuje osnovne šole"

Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.


Stran 48 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov