Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.
Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.
Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.
Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.
In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.
Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.
Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.
Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.
Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.
Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.
In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.
Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.
Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov