Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V povprečju slovenski gostje za napitnino pustijo do 5 odstotkov zneska na računu oz. do 2,5 evra
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in meni, da zakonska zapoved obvezne napitnine, kot jo imajo v Združenih državah Amerike, ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom.
»Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste.«
Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, v katerih delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani.
Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, dobro pozna različne napitninske prakse po svetu. Med bolj zanimivimi sta japonska in arabska kultura:
“Na Japonskem je precej takšnih restavracij, kjer je dejansko samo kuhinja oz. strežba iz kuhinje čez šank in zaradi higienskih razlogov imajo pred restavracijo avtomat, kjer s kartico oz. s kovanci plačaš, vzameš listek za hrano in dejansko izročiš samo listek. To pomeni, da tudi če bi želel pustiti napitnino ni tehnične možnosti za to. Tako da v tej državi se napitnina ne smatra kot nekaj normalnega.”
“Najbolj hecno, kar sem doživel, je bilo v Egiptu, kjer je bil policist na kameli in ko sem ga slikal, je prišel do mene in rekel: “Tip, tip!” In če se začne pri policistu na službeni kameli, potem je logično, da je napitnina tam pričakovana na vsakem koraku. V Maroku ti na primer dobesedno vsiljujejo pomoč, ki je sploh ne rabiš, in se potem za tabo derejo: “Tip, tip, tip!” Ampak take stvari je treba včasih malenkost racionalnejše pogledati in človeku, za nekaj, česar ne rabiš, ne dati napitnine.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V povprečju slovenski gostje za napitnino pustijo do 5 odstotkov zneska na računu oz. do 2,5 evra
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in meni, da zakonska zapoved obvezne napitnine, kot jo imajo v Združenih državah Amerike, ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom.
»Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste.«
Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, v katerih delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani.
Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, dobro pozna različne napitninske prakse po svetu. Med bolj zanimivimi sta japonska in arabska kultura:
“Na Japonskem je precej takšnih restavracij, kjer je dejansko samo kuhinja oz. strežba iz kuhinje čez šank in zaradi higienskih razlogov imajo pred restavracijo avtomat, kjer s kartico oz. s kovanci plačaš, vzameš listek za hrano in dejansko izročiš samo listek. To pomeni, da tudi če bi želel pustiti napitnino ni tehnične možnosti za to. Tako da v tej državi se napitnina ne smatra kot nekaj normalnega.”
“Najbolj hecno, kar sem doživel, je bilo v Egiptu, kjer je bil policist na kameli in ko sem ga slikal, je prišel do mene in rekel: “Tip, tip!” In če se začne pri policistu na službeni kameli, potem je logično, da je napitnina tam pričakovana na vsakem koraku. V Maroku ti na primer dobesedno vsiljujejo pomoč, ki je sploh ne rabiš, in se potem za tabo derejo: “Tip, tip, tip!” Ampak take stvari je treba včasih malenkost racionalnejše pogledati in človeku, za nekaj, česar ne rabiš, ne dati napitnine.”
Kako je s potresno varnostjo v Sloveniji, smo vprašali Roberta Kusa, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Ljubljani, ki nam je povedal, da je Ljubljana poleg idrijskega in krškega območja najbolj ogroženi del Slovenije, Ljubljana zaradi svoje naseljenosti seveda toliko bolj. Pred mikrofon ga je povabila Alenka Terlep.
Še dva dneva ostajata v starem letu, na katerega bi verjetno večina izmed nas najraje kar pozabila. Ampak še v tako težkih časih si človek prizadeva naredi svoje življenje znosnejše in bolj prijetno. V ta namen krasi svoje okolje, v času božično-novoletnih praznikov še posebej prepoznavno. Velja to tudi za Washington, glavno mesto države, ki velja za okolje, ki je tovrstno okraševanje pripeljalo do meje absurda? Našega dopisnika smo ujeli sredi dopusta, a kot zmeraj sredi razmišljanja o težkih temah. Tudi tokrat se mu jih ni uspelo povsem otresti in nastal je tale utrinek. Iz Washingtona Andrej Stopar.
Hrvaška prestolnica Zagreb se je v minulih letih lahko kar trikrat zapored pohvalil z najboljšo božično destinacijo v Evropi, mesto je decembra obiskovalo več kot 120 tisoč ljudi. Prav uspeh z adventnim sejmom je Zagreb dvignil med prvih deset turističnih destinacij na Hrvaškem, okrog božične ponudbe pa se je vrtel tudi velik dobiček, okrog 70 milijonov evrov. Letos se takšnih številk v Zagrebu ne morejo veseliti, saj je tako kot drugod po Evropi epidemiološka slika zaradi koronavirusa na Hrvaškem slaba in oblasti so se odločile, da bo letošnje božično praznovanje precej bolj okrnjeno. Kako je te dni v hrvaški prestolnici, je moč čutiti božično vzdušje na ulicah, pa naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Zanimanje za kriptovalute se povečuje, ko raste vrednost Bitcoina. Ta je v zadnjem času znova povečal svojo vrednost. Na neuke začetnike v svetu kriptovalut pa prežijo varnostna tveganja, ki daleč presegajo tveganost drugih finančnih produktov. Tovrstnih opozoril pa ne naglašamo zato, ker bi vas radi od ukvarjanja s svetom kriptovalut odvrnili, pač pa zato, da bi poudarili pomen izobraževanja s tega področja že od prvih korakov. Za nekaj napotkov je Cirila Štuber prosila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a.
Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin
Pred kratkim so v okviru portala znanost Slovenske tiskovne agencije pripravili pogovor na temo Ali je ogrožen rod bodočih vrhunskih športnikov. Strokovnjaki so se strinjali, da je situacija zelo zahtevna, o tej temi pa so se že nekaj dni pred tem pogovarjali tudi na študijskem srečanju športnih pedagogov.
Belgijsko glavno mesto in neuradna prestolnica EU Bruselj je med prazniki, ko so se številni tujci, zaposleni v evropskih ustanovah in tujih podjetjih, odpravili domov, turistov pa ni od nikoder, prepuščeno le svojim prebivalcem. A če je letošnje praznično mesto le bleda senca prejšnjih let, ga prazne ulice in trgi ovijajo v čarobnost, ki jo je potrošniška in turistična gneča časa pred pandemijo skoraj povsem zakrila.
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je korona virus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in obenem sprožil nekaj globokih sprememb na tem področju. A kljub temu je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. Precej vroče je bilo denimo visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita, obenem pa globoke pretrese na tem področju sproža na eni strani podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, po drugi pa že lahko rečemo, da se je Kitajska uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Znaten del satelitov tam gori je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija, saj za globoke spremembe, ki se odvijajo na našem planetu, ne bo učinkovitega cepiva. V pregledu znanosti v letu 2020 nam Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in voditeljica Nina Slaček poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize, v pogovoru nanizajo tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Potrošniški vidiki so tudi v Sloveniji zasenčili osnovni vidik božiča, ki je v prvi vrsti verski praznik. Tokrat ga zaznamuje epidemija covida-19. Tudi v tej luči (bo)sta minorit in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula in gostitelj Tomaž Gerden razčlenila značilnosti časa pred 2 tisoč leti in potegnila vzporednice med takratnimi in zdajšnjimi družbenimi izzivi in človeškimi značaji. Najprej pa načelnica združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin o tem, kako je letos – zaradi epidemije v povsem drugačnih okoliščinah – po Sloveniji potovala betlehemska luč miru. Akcija je v Sloveniji prvič potekala v letu plebiscita o samostojnosti, začela pa jo je štiri leta pred tem avstrijska radiotelevizija ORF. Bistvo akcije ostaja dobrodelnost.
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Ljudje smo obredna bitja, tudi zato potrebujemo praznike in praznovanje. A so vedno izziv. Še posebej v teh globoko razklanih, čudnih in zahtevnih časih. In, ker smo ljudje tudi vse bolj čustveno zahtevni, smo še posebej v prazničnem času postavljeni pred velike izzive tudi v odnosih. In praznovanje božiča je v bistvu skrb za odnose. Liana Buršič se je zato s frančiškanom in enim najbolj uglednih ter priljubljenih družinskih terapevtov, s prof. dr. Christianom Gostečnikom (redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na ljubljanski Teološki fakulteti, ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta, avtor številnih knjig, doktor klinične psihologije in doktor teologije) pogovarjala o odnosih in duhu časa ter pomenu praznovanja.
Na včerajšnji dan pred 25 leti je nastala spletna stran nacionalnega medija: rtvslo.si. Prvi strežnik je torej začel delati 24. decembra leta 1995, na njem je bila objavljena vstopna stran in nekaj podatkov o RTV-ju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Nemčiji od začetka novembra velja, da se zasebno lahko srečajo osebe iz dveh gospodinjstev. 16. Decembra, ko so ukrepe zaostrili so med božičnimi prazniki nemške oblasti dovolile izjemo, da se lahko s člani enega gospodinjstva srečajo še dodatne štiri odrasle osebe in otroci. A le v teh dneh.Družinski Božič je v Nemčiji letos nekoliko okrnjen, a bo ostal družinski.
Mnogi, ki trpijo za motnjami hranjenja, so se v teh dneh znašli v stiski. Nekateri se težko soočajo s prelomnicami, kot je novo leto, poleg tega že dva meseca zaradi epidemije živimo okrnjeno življenje. V nekem trenutku se ukvarjanje hrane zazdi kot edino zatočišče in področje, ki je pod našim nadzorom. Pomoč ponuja tudi Svetovalni svet.
Prednovoletno vzdušje v Avstriji je letos v znamenju številnih ukrepov zaradi covida 19. V težavah so predvsem hotelirji in gostinci na Dunaju, ki v tem času navadno zaslužijo največ. Dodatno jih skrbijo tudi posledice nedavnega terorističnega napada. V prvih decembrskih dneh so Avstrijci še lahko odšli po nakupih, pa tudi v galerije in muzeje, zdaj jih torej čakajo ostrejši ukrepi in upanje, da bo prihodnje leto kljub vsemu bolj optimistično.
Miro Rismondo iz Valburge blizu Medvod, po izobrazbi kuhar, je v svojem kraju znan kot izdelovalec lesenih in ledenih skulptur, pred kratkim pa se je lotil povsem drugačnega ustvarjanja. Odprl je manjšo pekarno, kjer med drugim peče kruh, kakršnega so delali naši predniki, Slovani.
Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za omejitev covida, so otežili življenje tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Med njimi so tudi otroci in odrasli, ki jih v tujino napotijo na obsevanje s protonskimi žarki. Znova se torej postavlja vprašanje: Zakaj ne bi Slovenija dobila svojega protonskega centra za obsevanje bolnikov z rakom? Odgovor je poiskal Iztok Konc. Foto: Llorenzi/ WikimediaCommons, cc
Glede na predlog sedmega protikoronskega zakona bo delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do sedaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba – tako delavec kot delodajalec. Kot beremo v razlagi vlada s tem predlogom poenostavlja postopek upokojevanja, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ. Sindikati, so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela; Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji. Podobno menijo tudi obrtniki, ki pravijo da mnogi mladi, zato ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Obljuba bogatih zaslužkov prek investicijskih vlaganj je eden izmed najpogostejših poskusov goljufij, tarča pa smo državljani, ki nas ponudbe dosežejo povsod, kjer smo – ali doma na kavču, ali pri delu od doma s šolajočimi se otroki ali pa v službi, ko brskamo po spletu in nam pot prekrižajo članki na verodostojnih portalih, ki se izkažejo za lažne novice. Policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Do sredine novembra je obravnavala 58 takih primerov, katerih skupna škoda je bila 1.1 milijona evrov. Več Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov