»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!

V povprečju slovenski gostje za napitnino pustijo do 5 odstotkov zneska na računu oz. do 2,5 evra

»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in meni, da zakonska zapoved obvezne napitnine, kot jo imajo v Združenih državah Amerike, ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom.

»Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste.«

Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, v katerih delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani.

Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, dobro pozna različne napitninske prakse po svetu. Med bolj zanimivimi sta japonska in arabska kultura:

“Na Japonskem je precej takšnih restavracij, kjer je dejansko samo kuhinja oz. strežba iz kuhinje čez šank in zaradi higienskih razlogov imajo pred restavracijo avtomat, kjer s kartico oz. s kovanci plačaš, vzameš listek za hrano in dejansko izročiš samo listek. To pomeni, da tudi če bi želel pustiti napitnino ni tehnične možnosti za to. Tako da v tej državi se napitnina ne smatra kot nekaj normalnega.”

“Najbolj hecno, kar sem doživel, je bilo v Egiptu, kjer je bil policist na kameli in ko sem ga slikal, je prišel do mene in rekel: “Tip, tip!” In če se začne pri policistu na službeni kameli, potem je logično, da je napitnina tam pričakovana na vsakem koraku. V Maroku ti na primer dobesedno vsiljujejo pomoč, ki je sploh ne rabiš, in se potem za tabo derejo: “Tip, tip, tip!” Ampak take stvari je treba včasih malenkost racionalnejše pogledati in človeku, za nekaj, česar ne rabiš, ne dati napitnine.”