Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O evropskih identitetah in kulturah, integraciji, vključevanju,...
prof. dr. Mitja Žagar o problemih evropske unije, izzivih nove evropske komisije in resorju za zaščito evropskega načina življenja
Inštitut za narodnostna vprašanja skupaj z zagrebško pisarno nemške fundacije Friedrich Ebert pripravlja peto mednarodno regionalno konferenco o vključevanju in integraciji v notranje raznolikih družbah, kakršna je tudi evropska unija. Uvod v konferenco je okrogla miza o evropskih identitetah in kulturah. Profesor dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, pravi, da je bila ena od iztočnic za razpravo tudi novi resor evropske komisije, ki naj bi skrbel za zaščito evropskega načina življenja in kulture.
“V Evropi nimamo ene identitete, enega načina življenja in kulture. Značilnost naše evropske identitete je prav pluralnost in notranja raznolikost.”
Razmere v Evropi niso spodbudne. Posledice oženja svobode bomo, po njegovem, na koncu čutili vsi.
“Situacija, ko imamo v Evropi politične zapornike, me straši, ker to pomeni, da se lahko nekaj podobnega zgodi pri nas in bodo tudi naše oblasti trdile, da gre za notranjo zadevo.”
Profesor dr. Mitja Žagar je prepričan, da se lahko proti terorizmu, ekstremnim ideologijam, izključevanju borimo s ponujanjem pozitivnih alternativ, poudarjanjem pomena izobraževanja, promocijo človekovih pravic, pa tudi z vključevanjem in opozarjanjem na pomen sožitja. Kot pravi, je zelo pomembno, da se naučimo občutka solidarnosti ne le do sočloveka, temveč tudi do okolja okoli nas. Ob tem pa opozarja tudi na nevarnost zidov.
“Žalostno, da ob proslavljanju 30. obletnice padca berlinskega zidu, vidimo zid kot rešitev za neke drug probleme.”
Profesor dr. Mitja Žagar kljub vsemu ostaja optimist. Alternativne rešitve obstajajo, je prepričan, le pristojni jih morajo sprejeti.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O evropskih identitetah in kulturah, integraciji, vključevanju,...
prof. dr. Mitja Žagar o problemih evropske unije, izzivih nove evropske komisije in resorju za zaščito evropskega načina življenja
Inštitut za narodnostna vprašanja skupaj z zagrebško pisarno nemške fundacije Friedrich Ebert pripravlja peto mednarodno regionalno konferenco o vključevanju in integraciji v notranje raznolikih družbah, kakršna je tudi evropska unija. Uvod v konferenco je okrogla miza o evropskih identitetah in kulturah. Profesor dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, pravi, da je bila ena od iztočnic za razpravo tudi novi resor evropske komisije, ki naj bi skrbel za zaščito evropskega načina življenja in kulture.
“V Evropi nimamo ene identitete, enega načina življenja in kulture. Značilnost naše evropske identitete je prav pluralnost in notranja raznolikost.”
Razmere v Evropi niso spodbudne. Posledice oženja svobode bomo, po njegovem, na koncu čutili vsi.
“Situacija, ko imamo v Evropi politične zapornike, me straši, ker to pomeni, da se lahko nekaj podobnega zgodi pri nas in bodo tudi naše oblasti trdile, da gre za notranjo zadevo.”
Profesor dr. Mitja Žagar je prepričan, da se lahko proti terorizmu, ekstremnim ideologijam, izključevanju borimo s ponujanjem pozitivnih alternativ, poudarjanjem pomena izobraževanja, promocijo človekovih pravic, pa tudi z vključevanjem in opozarjanjem na pomen sožitja. Kot pravi, je zelo pomembno, da se naučimo občutka solidarnosti ne le do sočloveka, temveč tudi do okolja okoli nas. Ob tem pa opozarja tudi na nevarnost zidov.
“Žalostno, da ob proslavljanju 30. obletnice padca berlinskega zidu, vidimo zid kot rešitev za neke drug probleme.”
Profesor dr. Mitja Žagar kljub vsemu ostaja optimist. Alternativne rešitve obstajajo, je prepričan, le pristojni jih morajo sprejeti.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov