Plastične vrečke so izredno pogost odpadek in v Sloveniji jih povprečen prebivalec porabi okoli 120 na leto. Ker sledimo evropski direktivi o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, so te z novim letom postale plačljive, vse več trgovcev, med njimi vsi veliki trgovci z živili, pa se je zavezalo tudi h kodeksu, skladno s katerim v trgovinah ostajajo le še biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala in ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Slednje so okolju bistveno prijaznejše od tistih za enkratno uporabo – če jih le uporabljamo dovolj dolgo. Toliko je sprejem kodeksa zagotovo korak v pravo smer.

Reciklirana ali običajna plastična vrečka – kot odpadek sta obe enaki

Plastične vrečke so izredno pogost odpadek in v Sloveniji jih povprečen prebivalec porabi okoli 120 na leto. Ker sledimo evropski direktivi o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, so te z novim letom postale plačljive, vse več trgovcev, med njimi vsi veliki trgovci z živili, pa se je zavezalo tudi h kodeksu, skladno s katerim v trgovinah ostajajo le še biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala in ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Slednje so okolju bistveno prijaznejše od tistih za enkratno uporabo – če jih le uporabljamo dovolj dolgo. Toliko je sprejem kodeksa zagotovo korak v pravo smer. Gašper Gantar z Visoke šole za varstvo okolja v Velenju takole povzema izsledke njihove raziskave:

“Ena nosilna vrečka, ki je namenjena večkratni uporabi, lahko je to plastična ali pa narejena iz blaga ali papirja, tudi če je narejena na Kitajskem ali v Vietnamu, povzroči približno desetkrat večje negativne vplive na okolje kot nosilna vrečka za enkratno uporabo. To se pravi, če smo tako vrečko enkrat kupili in jo uporabljamo večkrat, smo že pri deseti uporabi naredili nekaj dobrega za okolje.”

Septembra smo ob uveljavitvi kodeksa sicer poročali, da bo pri trgovcih na voljo le še najtrajnejše vrečke, a po treh mesecih ni tako. Marsikje še vedno najdemo povsem običajne bele plastične vrečke, ki so sicer načeloma skladne s kodeksom, saj na njih piše, da gre za 100-odstotni reciklat. Obenem pa najverjetneje ne bodo zdržale več let in niti niso kupljene s takim namenom.
In še: ne glede na to, ali gre za trajno plastično vrečko, plastično vrečko iz recikliranega materiala ali njeno povsem običajno belo različico, prav mogoče je, da bodo – potem, ko smo jih pravilno odložili v rumeni zabojnik – vse končale v sežigu. Okoljsko breme vseh treh bo torej enako:

“Take materiale se teoretično da reciklirati, ni pa to ekonomsko upravičeno, ker so umazani, pomešani z jogurtovimi lončki, embalažo, kontaminirano s hrano.”

Cilj, manj plastike v okolju, bomo torej dosegli predvsem tako, da bomo vrečko kupili čim manjkrat. Po podatkih trgovinske zbornice se je prodaja običajnih plastičnih vrečk, ki jih zdaj prepoveduje tudi kodeks, letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala skoraj za dve tretjini. A obenem se je prodaja ostalih, torej biorazgradljivih vrečk in debelejših, trajnejših plastičnih vrečk povečala za 70 do 90 odstotkov.