Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.
Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.
Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.
Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.
Ob zaključku triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev. Upanje sicer daje zdravilo za demenco, ki je trenutno v fazi presojanja ustreznosti Evropske agencije za zdravila. Nevladniki opozarjajo, da je velik problem še vedno stigma, tudi med zdravstvenimi delavci beležijo manko ozaveščenosti o bolezni. Foto: Pixabay
Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay
Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.
Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Pri zavodu Znanost na cesti so pred dnevi zaključili natečaj z naslovom Od solz do smeha z demenco, v katerem so izbrali pet zgodb, ki jih bomo predvajali tudi na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivu na natečaj in o zgodbah se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. dr. Sašo Novak, vodjo projekta Znanost na cesti, ki je bila navdušena nad kakovostjo zgodb, ki so jih prejeli in meni, da je pomembno govoriti o demenci, da ne postane stigma in da se svojci laže soočajo s to boleznijo. Vsek pet izbranih zgodb bomo slišali ob petih zaporednih četrtkovih večerih ob 19-ih na Prvem s strokovnim komentarjem dr. Zdenke Čebašek Travnik. Nocoj ob 19-ih začnemo z zgodbo z naslovom V pavilijonu, avtorice Maše Šemrov.
Varstveno-delovni centri so bili konec leta soočeni z nerealnimi proračunskimi izhodišči za leto 2024. Direktorica VDC Zasavje Špela Režun pravi, da bodo morali VDC-ji glede na podana izhodišča stroške storitev in materiala za svojo temeljno dejavnost znižati za okoli 80 odstotkov glede na pogodbo preteklega leta, kar bo ogrozilo njihov obstoj. Ministrstvo za solidarno prihodnost na drugi strani zatrjuje, da potekajo pogovori glede prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk.
Jezik je odraz življenja. Skozi besede lahko sledimo tako dogajanju v sedanjosti kakor tudi v preteklosti. Akcija za besedo leta naj bi odražala pomembne in vznemirljive dogodke preteklega leta. Da so lanske poplave bile resnično največje, kaže tudi rezultat glasovanja. Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je danes zaključilo glasovanje za 11 finalistk. Glasovati je bilo mogoče za besede: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, štempljanje, ujma, UI - kratico za umetno inteligenco, vojno in besedo zal (zau). O rezultatih glasovanja se je s predsednico komisije Simono Klemenčič pogovarjal Aleksander Čobec.
Dvig vode v jamah, ki imajo aktivni vodni tok, sploh ni nenavaden pojav. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa, ki v jamah izvaja hidrološke meritve glede na opravljene meritve povedo, da je dvorana, kjer so bili bivakirali ujeti, varna, saj je še nikoli ni zajela voda. Toda eno so turistične jame, kjer je vodni tok raziskan, drugo pa jamarsko raziskovanje, kjer nenadno naraščanje vode, tudi po več deset metrov, ali celo vodni slapovi v breznih, niso nič presenetljivega.
Neveljaven email naslov