Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
Neveljaven email naslov