Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov