Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.
Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?
To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.
Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?
Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.
Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?
Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.
O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.
Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.
V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?
Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.
Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?
V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Skrivnosten projekt "Varno mesto" potencialno nevaren za vse prebivalce
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi, vendar vztrajno tudi pri nas vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov.
Internet stvari, povezane avtonomne naprave, govorni asistenti, biometrija – z umetno inteligenco in strojnim učenjem se odpirajo vrata v nov svet. Tako kot vedno pa tehnološke novosti s seboj prinesejo tudi nove oblike zlorab tehnologije. Kako jih preprečiti, da zavarujemo posameznika, družbo in demokracijo? Ali je tehnologija nevtralna in je problematična samo, če zaide v napačne roke, ali pa so določene tehnologije problematične same po sebi?
To je vprašanje, ki si ga ves čas postavljamo. Sam ne verjamem, da je tehnologija nevtralna, ampak služi interesom tistega, ki jo je ustvaril. Nisem prepričan, da nam neka tehnologija, na primer prepoznava obraza, ki izrazito vsiljivo in invazivno posega v zasebnost, življenje res samo izboljša ali samo olajša. Lahko nam odvzame veliko in nas pripelje v nekatere zelo neprijetne in kompleksne položaje, tudi v naših vsakdanjih življenjih, kot lahko vidimo, da se že dogaja na Kitajskem.
Huawei v Beogradu namešča nadzorne kamere. Ali te že delujejo in koliko jih je pravzaprav?
Veliko je še neznanega. Informacije po večini dobimo od predstavnika za zunanjo trgovino, od ministra in direktorja policije. Posledično nam za zdaj še ni uspelo določiti točnega števila kamer – ali gre za tisoč ali dva tisoč. Slišali smo namreč nekaj nasprotujočih si izjav. Kolikor nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, sistem avtomatskega prepoznavanja obrazov še ne deluje. Zdaj smo v obdobju, ko samo nameščajo nove kamere, projekt pa poteka v več stopnjah.
Kitajska podjetja so s svojimi naložbami že dolgo prisotna v Srbiji. Kako pa se je začelo sodelovanje med državama na področju nadzornih tehnologij v Beogradu?
Na spletni strani podjetja Huawei so objavili študijo primera, ki je, potem ko smo o njej pisali pri fundaciji share, zelo zanimivo izginila s spletne strani. Skratka, študija razlaga, kako so organi Ljudske republike Kitajske in Republike Srbije začeli sodelovati. Navedli so primer prometne nesreče s smrtnim izidom, ko je povzročitelj nesreče pobegnil na Kitajsko. Ob pomoči fotografije, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve poslalo kitajskim državnim organom, so tega povzročitelja hitro našli. In to je bilo seveda priporočilo za nakup, morebitno namestitev in uporabo takega sistema v Srbiji. Kitajska in Srbija sta sicer podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju, med projekti je tudi projekt “Varno mesto« oziroma »Varna družba«, o katerem govori prej omenjena študija primera na spletni strani podjetja Huawei. Nam je zapis na spletni strani pravočasno uspelo arhivirati, tako vsakdo še vedno lahko prebere, kaj točno tam piše, kakšne so možnosti uporabe teh kamer, pa tudi kakšne so bile izkušnje do takrat.
O biometriji in njeni vse bolj pogosti uporabi slišimo veliko, predvsem je problem v tem, da dela napake.
Tako je. Poleg tega, da so zmotljive in delajo napake (kot pri vsaki tehnologiji, nič ni popolno), še večji problem predstavlja ta tehnologija za meščane, ki ne delajo zločinov in ne delajo ničesar narobe, temveč se samo gibljejo po mestu, v katerem živijo. Ves čas jih namreč snemajo, nadzirajo. Seveda slišimo zagotovila, da se tehnologije ne bo zlorabljalo in da obstajajo varnostni sistemi in tako naprej. Ampak pred časom je v aferi z nadzornimi kamerami na splet pricurljalo nekaj posnetkov s teh kamer. Med njimi je bil tudi ekspliciten posnetek, ki je nastal v bližini velike športne dvorane v Beogradu. Ta je potem končal na pornografskih spletnih straneh. O ljudeh na posnetku smo izvedeli vse, kdo so in kaj počnejo. Ampak tega je že davno, bilo je leta 2011. Predstavljajte si, kaj zmore današnja tehnologija in kakšen napredek nas še čaka v prihodnosti, kaj bomo lahko dosegli čez dve, tri, štiri ali pet let. Če torej združite zbiranje velike količine podatkov s takim vsiljivim sistemom, kot je prepoznava obraza, ima to lahko daljnosežne posledice in vpliva na svoboščine, kot so pravica do zbiranja, do javnih zborovanj, svobode izražanja in podobno.
V Sloveniji in Evropski uniji je varovanje zasebnosti in osebnih podatkov strogo določeno v zakonodaji. Biometrija in njena uporaba v Slovenij še posebej. Kakšna pa je zakonodaja v Srbiji?
Zagotovo se morajo spoštovati zakoni, ki ščitijo osebne podatke. V Srbiji smo lani sprejeli nov zakon, ki je začel veljati letos avgusta. Oblikovali so ga po modelu GDPR, evropske splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov. Zakon pomeni novo podlago, uskladitev s standardi, ki jih na neki način tudi uresničuje, ni pa popoln, ima luknje in ni popolnoma usklajen z GDPR. Slovenska zakonodaja, ki sem jo ravno bral, posebej opredeljuje videonadzor, kdaj se lahko snema javno površino, kaj se lahko počne s posnetki in podobno. Tega v srbski zakonodaji ni, sploh nisem zasledil besede videonadzor, vsaj ne v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Sprejema se torej precej splošne uredbe zaščitnih ukrepov. Vendar je v vsakem primeru treba sprejeti ustrezne tehnološke in organizacijske standarde zaščite. Da je jasno določeno, kdo lahko zbira podatke, kdo do njih lahko dostopa, kako, s kakšnim namenom in da vse to počne skladno z zakoni. Policija ima seveda pooblastila za zbiranje podatkov prebivalcev, to je preprosto naloga tega državnega organa, in v zakonih je natančno opisano, ali lahko snema, fotografira, zbira fotografije osebnih dokumentov in tako naprej. V vsakem primeru pa, ne glede na to, ali ste državni organ ali zasebno podjetje, se morate držati zakona, spoštovati osebne podatke. Najpomembneje je zaščititi človeka, torej lastnika osebnih podatkov. To je ultimativni cilj, h kateremu moramo težiti.
Rekli ste, da projekt poteka v več stopnjah. Ali kamere torej že delujejo in kaj se dogaja s posnetki? Ali se prebivalci srbske prestolnice zavedajo, da jih ves čas gledajo in snemajo?
V Beogradu imamo že precej razvito infrastrukturo videonadzora, tako kot v večini velikih evropskih mest. Torej, vsaka banka ali vsaka druga pomembna institucija ima svojo kamero, ki snema vhod v stavbo in podobno. Meščani so se na tak videonadzor že navadili. Mislijo si: ta kamera je tu zagotovo z nekim varnostnim namenom, ne razmišljajo pa o tem, kaj se dogaja za tem. Kdo zbira te podatke, kaj počne z njimi, kako jih hranijo, ali z njimi ravnajo primero, kdaj se brišejo, koliko časa jih lahko hranijo in podobno. Tega še nismo izvedeli. Glede na informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da sistem prepoznavanja obraza potrebuje specifično programsko opremo, ki bo to počela, ta programska oprema pa po naših podatkih še ne deluje. To se bo pri tem projektu zgodilo pozneje. Že zdaj pa je zakonodaja problematična – od zbiranja podatkov, njihove hrambe in nadaljnje obdelave.
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Neveljaven email naslov