Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo poročali, je včeraj izbruhnil vulkan Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji. Oblasti so sporočile, da bodo začele kriminalistično preiskavo o dogodku, a so izjavo popravili, da pravzaprav začenjajo preiskavo okoliščin smrti in poškodb na otoku. Policija tako preiskuje smrti posameznikov na Whakaariju. Teden dni pred izbruhom vulkana, ki je v zasebni lasti, so namreč povečali stopnjo ogroženosti, preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Več o dogajanju profesor Andrej Šmuc z Varavoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izbruh vulkana Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji
Vulkan Whakaari na Belem otoku je eden najbolj aktivnih vulkanov na otoški državi ter priljubljena turistična atrakcija. Vulkan je v zadnjih letih izbruhnil že večkrat, kar sicer po besedah geologa prof. dr. Andreja Šmuca z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ni nič posebnega.
“Beli otok je del taupovulkanske cone, ki je najbolj aktivna vulkanska cona v celotnem območju. In je aktivna že zadnjih 600.000 let. Sam vulkan ni od včeraj ampak od predvčerajšnjim, se pravi aktiven je že 150.000 let.”
Teden dni pred izbruhom vulkana, so sicer povečali stopnjo ogroženosti, policijska preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Andrej Šmuc iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani
“Ob izbruhih vulkana ni največja nevarnost lava, ki leti po zraku ampak plini. Na celotnem območju vulkana so prisotni voda in različni plini. Prisoten je ogljikov monoksid pa tudi žveplo. Ko veter piha v pravo smer je obiskovalec vulkana popolnoma varen. Če se veter obrne v napačno smer, ste v smrtni nevarnostih v dveh sekundah.”
V času izbruha je bilo po zadnjih podatkih policije na Belem otoku ali v njegovi neposredni bližini 47 ljudi. Večina med njimi jih je bila na ladji za križarjenje. Po poročanju novozelandskega časnika je poškodovanim ob izbruhu pomagal tudi Slovenec, ki se je v tistem trenutku nahajal na kraju nesreče.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo poročali, je včeraj izbruhnil vulkan Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji. Oblasti so sporočile, da bodo začele kriminalistično preiskavo o dogodku, a so izjavo popravili, da pravzaprav začenjajo preiskavo okoliščin smrti in poškodb na otoku. Policija tako preiskuje smrti posameznikov na Whakaariju. Teden dni pred izbruhom vulkana, ki je v zasebni lasti, so namreč povečali stopnjo ogroženosti, preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Več o dogajanju profesor Andrej Šmuc z Varavoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izbruh vulkana Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji
Vulkan Whakaari na Belem otoku je eden najbolj aktivnih vulkanov na otoški državi ter priljubljena turistična atrakcija. Vulkan je v zadnjih letih izbruhnil že večkrat, kar sicer po besedah geologa prof. dr. Andreja Šmuca z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ni nič posebnega.
“Beli otok je del taupovulkanske cone, ki je najbolj aktivna vulkanska cona v celotnem območju. In je aktivna že zadnjih 600.000 let. Sam vulkan ni od včeraj ampak od predvčerajšnjim, se pravi aktiven je že 150.000 let.”
Teden dni pred izbruhom vulkana, so sicer povečali stopnjo ogroženosti, policijska preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Andrej Šmuc iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani
“Ob izbruhih vulkana ni največja nevarnost lava, ki leti po zraku ampak plini. Na celotnem območju vulkana so prisotni voda in različni plini. Prisoten je ogljikov monoksid pa tudi žveplo. Ko veter piha v pravo smer je obiskovalec vulkana popolnoma varen. Če se veter obrne v napačno smer, ste v smrtni nevarnostih v dveh sekundah.”
V času izbruha je bilo po zadnjih podatkih policije na Belem otoku ali v njegovi neposredni bližini 47 ljudi. Večina med njimi jih je bila na ladji za križarjenje. Po poročanju novozelandskega časnika je poškodovanim ob izbruhu pomagal tudi Slovenec, ki se je v tistem trenutku nahajal na kraju nesreče.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Neveljaven email naslov