Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samo vode spijemo več kot čaja, zato ne čudi, da je vplival tudi na tok zgodovine
Na Prvem je tokratno nedeljsko jutro zadišalo po čaju. Zakaj 15. december je svetovni dan čaja v opomin na izkoriščanje premnogih delavcev in kmetov na področju Azije, Afrike in Južne Amerike. Na Svetovnem socialnem forumu, največjem zborovanju aktivistov na svetu, so se leta 2004 odločili, da s svetovnim dnevom čaja opozorijo na problematiko nabiralcev čaja. Korporacije, ki trgujejo s čajem, nabiralce namreč še vedno nekaznovano izkoriščajo, poleg nizkih plač pa velik problem predstavlja otroška delovna sila in delo žensk, ki je cenjeno manj, kot moško.
Beseda zato v tokratnem nedeljskem jutru ni tekla o vrstah čaja ter o načinih priprave in pitja, temveč o tem, kako je čaj spreminjal svet. Z zgodovinarjem dr. Markom Prpičem smo se ozrli v zgodovino, jo prečesali in izpostavili dogodke, ki so tako ali drugače povezani s čajem. Glede na to, da samo vode spijemo več kot čaja, ne čudi, da gre za pijačo, ki je spreminjala svet.
“Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil zdravilo, bil je denar, menjalno sredstvo. Bil je sredstvo za nadzor uporov. Bil je razlog za spopade na svetovni ravni, pripomogel je k zdravju ljudi. Se pravi, da je veliko pomembnejši v zgodovini človeštva, kot se zdi na prvi pogled.”
Kot pojansjuje dr. Prpič, je Anglija skozi zgodovino čaja vpletena v vrsto neprijetnih zgodovinskih dogodkov. Med največje bitke za čaj sodita obe opijski vojni med Anglijo in Kitajsko v 19. stoletju, vojni, ki sta dodobra premešali karte na takratnem političnem in trgovinskem zemljevidu sveta. Hong Kong takrat postane angleška kolonija.
“Evropa je imela zelo malo stvari, ki jih je lahko ponudila evropskemu trgu. Ko ji je začelo primanjkovati srebra, so Kitajcem ponudili opij. Zanj so zahtevali srebro in nato s srebrom kupovali čaj. To je prišlo tako daleč, da je Kitajska postala z opijem zasvojena. Kitajci so se zato uprli in prišlo je do dveh opijskih vojn, v katerih je bila Kitajski prizadejana največja kulturna škoda v zgodovini. Francozi in Angleži so namreč do temeljev požgali poletno rezidenco cesarjev zraven Pekinga, kjer je bilo več kot dvesto objektov, templjev, s katerimi so bili predstavljeni vsi deli Kitajske. Kitajci so bili ponižani. Po besedah umetnostnih zgodovinarjev nikjer na svetu nikoli ni bilo uničenaega toliko kulturnega bogastva kot prav tu. To naj bi še vedno grenilo odnose med Angleži in Kitajci.”
Kot razloži dr. Prpič, je trgovina s čajem spodbudila tudi nastanek prvih multinacionalk, kot je denimo Britanska vzhodnoindijska družba. Pospešila je razvoj ladjedelništva, privedla pa je tudi do Bostonske čajanke, ki je pomenila razkol med britansko matico in njenimi kolonijami v Novem svetu.
“Vzhodnoindijska družba, ki je začela izgubljati trg, je želela izpade dohodka nadomestiti z obdavčitvijo kolonij v t.i. Novem svetu. Po davku na papir in časopis ter prepovedi uvoza nekaerih dobrin so uvedli tudi davek na čaj, ki pa je izbil sodu dno. Napačna kolonialna politika je iz kolonij preveč črpala in jim premalo dala. Kolonije prav tako niso imele možnosti odločanja v parlamentu. Tudi to je pripeljalo do tega, da se je začel širši upor proti Londonu, kar je posledično privedlo do ameriške razlglasitve neodvisnosti.”
Čaj je, kot pojasnjuje dr. Marko Prpič, pripomogel tudi k zdravju ljudi in posledično k večji poroduktivnosti v času industrijske revolucije v Angliji:
“Ko je v 17. in 18. st. čaj prišel med ljudi, so ljudje mislili, da je zdravilen. A živeli so v velikih mestih in voda je bila zelo onesnažena. Trije ljudje od petih so imeli želodčne težave zaradi umazane vode. Ko so pričeli vodo za čaj kuhati, so pač uničili slabe stvari in so mislili, da je to učinek čaja. Ampak to je izboljšalo marsikaj. Matere so bile bolj zdrave, imele so zdravo mleko, dojenčki so imeli manj težav. Skratka, vse skupaj se je zavrtelo.”
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Samo vode spijemo več kot čaja, zato ne čudi, da je vplival tudi na tok zgodovine
Na Prvem je tokratno nedeljsko jutro zadišalo po čaju. Zakaj 15. december je svetovni dan čaja v opomin na izkoriščanje premnogih delavcev in kmetov na področju Azije, Afrike in Južne Amerike. Na Svetovnem socialnem forumu, največjem zborovanju aktivistov na svetu, so se leta 2004 odločili, da s svetovnim dnevom čaja opozorijo na problematiko nabiralcev čaja. Korporacije, ki trgujejo s čajem, nabiralce namreč še vedno nekaznovano izkoriščajo, poleg nizkih plač pa velik problem predstavlja otroška delovna sila in delo žensk, ki je cenjeno manj, kot moško.
Beseda zato v tokratnem nedeljskem jutru ni tekla o vrstah čaja ter o načinih priprave in pitja, temveč o tem, kako je čaj spreminjal svet. Z zgodovinarjem dr. Markom Prpičem smo se ozrli v zgodovino, jo prečesali in izpostavili dogodke, ki so tako ali drugače povezani s čajem. Glede na to, da samo vode spijemo več kot čaja, ne čudi, da gre za pijačo, ki je spreminjala svet.
“Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil zdravilo, bil je denar, menjalno sredstvo. Bil je sredstvo za nadzor uporov. Bil je razlog za spopade na svetovni ravni, pripomogel je k zdravju ljudi. Se pravi, da je veliko pomembnejši v zgodovini človeštva, kot se zdi na prvi pogled.”
Kot pojansjuje dr. Prpič, je Anglija skozi zgodovino čaja vpletena v vrsto neprijetnih zgodovinskih dogodkov. Med največje bitke za čaj sodita obe opijski vojni med Anglijo in Kitajsko v 19. stoletju, vojni, ki sta dodobra premešali karte na takratnem političnem in trgovinskem zemljevidu sveta. Hong Kong takrat postane angleška kolonija.
“Evropa je imela zelo malo stvari, ki jih je lahko ponudila evropskemu trgu. Ko ji je začelo primanjkovati srebra, so Kitajcem ponudili opij. Zanj so zahtevali srebro in nato s srebrom kupovali čaj. To je prišlo tako daleč, da je Kitajska postala z opijem zasvojena. Kitajci so se zato uprli in prišlo je do dveh opijskih vojn, v katerih je bila Kitajski prizadejana največja kulturna škoda v zgodovini. Francozi in Angleži so namreč do temeljev požgali poletno rezidenco cesarjev zraven Pekinga, kjer je bilo več kot dvesto objektov, templjev, s katerimi so bili predstavljeni vsi deli Kitajske. Kitajci so bili ponižani. Po besedah umetnostnih zgodovinarjev nikjer na svetu nikoli ni bilo uničenaega toliko kulturnega bogastva kot prav tu. To naj bi še vedno grenilo odnose med Angleži in Kitajci.”
Kot razloži dr. Prpič, je trgovina s čajem spodbudila tudi nastanek prvih multinacionalk, kot je denimo Britanska vzhodnoindijska družba. Pospešila je razvoj ladjedelništva, privedla pa je tudi do Bostonske čajanke, ki je pomenila razkol med britansko matico in njenimi kolonijami v Novem svetu.
“Vzhodnoindijska družba, ki je začela izgubljati trg, je želela izpade dohodka nadomestiti z obdavčitvijo kolonij v t.i. Novem svetu. Po davku na papir in časopis ter prepovedi uvoza nekaerih dobrin so uvedli tudi davek na čaj, ki pa je izbil sodu dno. Napačna kolonialna politika je iz kolonij preveč črpala in jim premalo dala. Kolonije prav tako niso imele možnosti odločanja v parlamentu. Tudi to je pripeljalo do tega, da se je začel širši upor proti Londonu, kar je posledično privedlo do ameriške razlglasitve neodvisnosti.”
Čaj je, kot pojasnjuje dr. Marko Prpič, pripomogel tudi k zdravju ljudi in posledično k večji poroduktivnosti v času industrijske revolucije v Angliji:
“Ko je v 17. in 18. st. čaj prišel med ljudi, so ljudje mislili, da je zdravilen. A živeli so v velikih mestih in voda je bila zelo onesnažena. Trije ljudje od petih so imeli želodčne težave zaradi umazane vode. Ko so pričeli vodo za čaj kuhati, so pač uničili slabe stvari in so mislili, da je to učinek čaja. Ampak to je izboljšalo marsikaj. Matere so bile bolj zdrave, imele so zdravo mleko, dojenčki so imeli manj težav. Skratka, vse skupaj se je zavrtelo.”
Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj
Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.
Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.
Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.
Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.
Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.
Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.
Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.
Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.
Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.
Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.
V poletnih mesecih, ko so krvodajalci na počitnicah, pride do največjega pomanjkanja krvi, toda bolniki ne odhajajo na počitnice, ti ostajajo v bolnišnicah in morajo nadaljevati s svojim zdravljenjem, ob svetovnem dnevu krvodajalcev pravi Polonca Mali, dr. med. spec. transf. med., iz oddelka za preskrbo s krvjo, iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.
Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.
V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u. foto: Mirsad Demirović Grga
Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.
V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
Neveljaven email naslov