Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samo vode spijemo več kot čaja, zato ne čudi, da je vplival tudi na tok zgodovine
Na Prvem je tokratno nedeljsko jutro zadišalo po čaju. Zakaj 15. december je svetovni dan čaja v opomin na izkoriščanje premnogih delavcev in kmetov na področju Azije, Afrike in Južne Amerike. Na Svetovnem socialnem forumu, največjem zborovanju aktivistov na svetu, so se leta 2004 odločili, da s svetovnim dnevom čaja opozorijo na problematiko nabiralcev čaja. Korporacije, ki trgujejo s čajem, nabiralce namreč še vedno nekaznovano izkoriščajo, poleg nizkih plač pa velik problem predstavlja otroška delovna sila in delo žensk, ki je cenjeno manj, kot moško.
Beseda zato v tokratnem nedeljskem jutru ni tekla o vrstah čaja ter o načinih priprave in pitja, temveč o tem, kako je čaj spreminjal svet. Z zgodovinarjem dr. Markom Prpičem smo se ozrli v zgodovino, jo prečesali in izpostavili dogodke, ki so tako ali drugače povezani s čajem. Glede na to, da samo vode spijemo več kot čaja, ne čudi, da gre za pijačo, ki je spreminjala svet.
“Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil zdravilo, bil je denar, menjalno sredstvo. Bil je sredstvo za nadzor uporov. Bil je razlog za spopade na svetovni ravni, pripomogel je k zdravju ljudi. Se pravi, da je veliko pomembnejši v zgodovini človeštva, kot se zdi na prvi pogled.”
Kot pojansjuje dr. Prpič, je Anglija skozi zgodovino čaja vpletena v vrsto neprijetnih zgodovinskih dogodkov. Med največje bitke za čaj sodita obe opijski vojni med Anglijo in Kitajsko v 19. stoletju, vojni, ki sta dodobra premešali karte na takratnem političnem in trgovinskem zemljevidu sveta. Hong Kong takrat postane angleška kolonija.
“Evropa je imela zelo malo stvari, ki jih je lahko ponudila evropskemu trgu. Ko ji je začelo primanjkovati srebra, so Kitajcem ponudili opij. Zanj so zahtevali srebro in nato s srebrom kupovali čaj. To je prišlo tako daleč, da je Kitajska postala z opijem zasvojena. Kitajci so se zato uprli in prišlo je do dveh opijskih vojn, v katerih je bila Kitajski prizadejana največja kulturna škoda v zgodovini. Francozi in Angleži so namreč do temeljev požgali poletno rezidenco cesarjev zraven Pekinga, kjer je bilo več kot dvesto objektov, templjev, s katerimi so bili predstavljeni vsi deli Kitajske. Kitajci so bili ponižani. Po besedah umetnostnih zgodovinarjev nikjer na svetu nikoli ni bilo uničenaega toliko kulturnega bogastva kot prav tu. To naj bi še vedno grenilo odnose med Angleži in Kitajci.”
Kot razloži dr. Prpič, je trgovina s čajem spodbudila tudi nastanek prvih multinacionalk, kot je denimo Britanska vzhodnoindijska družba. Pospešila je razvoj ladjedelništva, privedla pa je tudi do Bostonske čajanke, ki je pomenila razkol med britansko matico in njenimi kolonijami v Novem svetu.
“Vzhodnoindijska družba, ki je začela izgubljati trg, je želela izpade dohodka nadomestiti z obdavčitvijo kolonij v t.i. Novem svetu. Po davku na papir in časopis ter prepovedi uvoza nekaerih dobrin so uvedli tudi davek na čaj, ki pa je izbil sodu dno. Napačna kolonialna politika je iz kolonij preveč črpala in jim premalo dala. Kolonije prav tako niso imele možnosti odločanja v parlamentu. Tudi to je pripeljalo do tega, da se je začel širši upor proti Londonu, kar je posledično privedlo do ameriške razlglasitve neodvisnosti.”
Čaj je, kot pojasnjuje dr. Marko Prpič, pripomogel tudi k zdravju ljudi in posledično k večji poroduktivnosti v času industrijske revolucije v Angliji:
“Ko je v 17. in 18. st. čaj prišel med ljudi, so ljudje mislili, da je zdravilen. A živeli so v velikih mestih in voda je bila zelo onesnažena. Trije ljudje od petih so imeli želodčne težave zaradi umazane vode. Ko so pričeli vodo za čaj kuhati, so pač uničili slabe stvari in so mislili, da je to učinek čaja. Ampak to je izboljšalo marsikaj. Matere so bile bolj zdrave, imele so zdravo mleko, dojenčki so imeli manj težav. Skratka, vse skupaj se je zavrtelo.”
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Samo vode spijemo več kot čaja, zato ne čudi, da je vplival tudi na tok zgodovine
Na Prvem je tokratno nedeljsko jutro zadišalo po čaju. Zakaj 15. december je svetovni dan čaja v opomin na izkoriščanje premnogih delavcev in kmetov na področju Azije, Afrike in Južne Amerike. Na Svetovnem socialnem forumu, največjem zborovanju aktivistov na svetu, so se leta 2004 odločili, da s svetovnim dnevom čaja opozorijo na problematiko nabiralcev čaja. Korporacije, ki trgujejo s čajem, nabiralce namreč še vedno nekaznovano izkoriščajo, poleg nizkih plač pa velik problem predstavlja otroška delovna sila in delo žensk, ki je cenjeno manj, kot moško.
Beseda zato v tokratnem nedeljskem jutru ni tekla o vrstah čaja ter o načinih priprave in pitja, temveč o tem, kako je čaj spreminjal svet. Z zgodovinarjem dr. Markom Prpičem smo se ozrli v zgodovino, jo prečesali in izpostavili dogodke, ki so tako ali drugače povezani s čajem. Glede na to, da samo vode spijemo več kot čaja, ne čudi, da gre za pijačo, ki je spreminjala svet.
“Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil zdravilo, bil je denar, menjalno sredstvo. Bil je sredstvo za nadzor uporov. Bil je razlog za spopade na svetovni ravni, pripomogel je k zdravju ljudi. Se pravi, da je veliko pomembnejši v zgodovini človeštva, kot se zdi na prvi pogled.”
Kot pojansjuje dr. Prpič, je Anglija skozi zgodovino čaja vpletena v vrsto neprijetnih zgodovinskih dogodkov. Med največje bitke za čaj sodita obe opijski vojni med Anglijo in Kitajsko v 19. stoletju, vojni, ki sta dodobra premešali karte na takratnem političnem in trgovinskem zemljevidu sveta. Hong Kong takrat postane angleška kolonija.
“Evropa je imela zelo malo stvari, ki jih je lahko ponudila evropskemu trgu. Ko ji je začelo primanjkovati srebra, so Kitajcem ponudili opij. Zanj so zahtevali srebro in nato s srebrom kupovali čaj. To je prišlo tako daleč, da je Kitajska postala z opijem zasvojena. Kitajci so se zato uprli in prišlo je do dveh opijskih vojn, v katerih je bila Kitajski prizadejana največja kulturna škoda v zgodovini. Francozi in Angleži so namreč do temeljev požgali poletno rezidenco cesarjev zraven Pekinga, kjer je bilo več kot dvesto objektov, templjev, s katerimi so bili predstavljeni vsi deli Kitajske. Kitajci so bili ponižani. Po besedah umetnostnih zgodovinarjev nikjer na svetu nikoli ni bilo uničenaega toliko kulturnega bogastva kot prav tu. To naj bi še vedno grenilo odnose med Angleži in Kitajci.”
Kot razloži dr. Prpič, je trgovina s čajem spodbudila tudi nastanek prvih multinacionalk, kot je denimo Britanska vzhodnoindijska družba. Pospešila je razvoj ladjedelništva, privedla pa je tudi do Bostonske čajanke, ki je pomenila razkol med britansko matico in njenimi kolonijami v Novem svetu.
“Vzhodnoindijska družba, ki je začela izgubljati trg, je želela izpade dohodka nadomestiti z obdavčitvijo kolonij v t.i. Novem svetu. Po davku na papir in časopis ter prepovedi uvoza nekaerih dobrin so uvedli tudi davek na čaj, ki pa je izbil sodu dno. Napačna kolonialna politika je iz kolonij preveč črpala in jim premalo dala. Kolonije prav tako niso imele možnosti odločanja v parlamentu. Tudi to je pripeljalo do tega, da se je začel širši upor proti Londonu, kar je posledično privedlo do ameriške razlglasitve neodvisnosti.”
Čaj je, kot pojasnjuje dr. Marko Prpič, pripomogel tudi k zdravju ljudi in posledično k večji poroduktivnosti v času industrijske revolucije v Angliji:
“Ko je v 17. in 18. st. čaj prišel med ljudi, so ljudje mislili, da je zdravilen. A živeli so v velikih mestih in voda je bila zelo onesnažena. Trije ljudje od petih so imeli želodčne težave zaradi umazane vode. Ko so pričeli vodo za čaj kuhati, so pač uničili slabe stvari in so mislili, da je to učinek čaja. Ampak to je izboljšalo marsikaj. Matere so bile bolj zdrave, imele so zdravo mleko, dojenčki so imeli manj težav. Skratka, vse skupaj se je zavrtelo.”
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Neveljaven email naslov