Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku meseca obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. O aktualnih pa tudi največjih preteklih izzivih bodo spregovorili predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle. Pogovor je pripravila Andreja Gradišar.
40 let Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku decembra obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. Če bi morali izbrati na lestvici od 1 do 10, bi lahko stanju za ptice v Sloveniji danes dali oceno 6, se strinjajo predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle.
“Težko bi dal super dobro oceno. Imamo nekaj terenov za številko 10, ponekod pa za 1, ker se res mačehovsko obnašamo do ptic. Tu je težava predvsem kmetijska politika, zaradi uporabe preveč pesticidov,” oceni Tekavčič. “Slovenija je za ptice zelo zanimiva, stanje narave in naš odnos do ptic pa ni perfekten. Ljudje imajo velikokrat še vedno predstavo, da za varstvo narave bo pa poskrbel nekdo drug. A seveda bi lahko bilo še precej slabše,” doda Basle.
Delovanje društva je nekoč in še vedno temeljilo na prostovoljcih. “Vse je odvisno od osebnega angažmaja in predanosti ter vztrajnosti,” pove Katarina Denac in za primer navede enega od naravnih rezervatov, ki ga upravlja DOPPS, Škocjanski zatok:
“Ta rezervat je bil previdene za zasutje in gradnjo industrijske cone. Grozila mu je popolna degradacija. potem pa so se lokalni ornitologi odločili, da tega ne bodo dopustili. S pomočjo ministrstva za okolje in prostor jim je uspelo obnoviti habitate. Rezultati tega so bili v preteklih desetih letih zelo pozitivni. S pravilnim upravljanjem se je pojavil cel kup novih gnezdilk in tistih, ki so tam pozimi ali med selitvijo. To so mala čigra, polojniki, rdečenogi martinci, mali deževniki. Rezervat se je razcvetel.”
DOPPS je bil v 40 letih delovanja večkrat na nasprotnih bregovih z državo. Eden bolj znanih primerov so vetrne elektrarne na Volovji rebri. Takrat so državo tožili in tožbo tudi dobili. ARSO pa je izdal odločbo, ki je ugotavljala, da tam okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrnic ne more biti. Sodelovanje je včasih lažje s podjetji ali posamezniki, ugotavljajo sogovorniki, in navedejo primer Ospa. Tja se je velika uharica nedavno vrnila tudi zaradi sodelovanja plezalcev, ki so opustili neprimerne smeri v steni.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku meseca obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. O aktualnih pa tudi največjih preteklih izzivih bodo spregovorili predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle. Pogovor je pripravila Andreja Gradišar.
40 let Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku decembra obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. Če bi morali izbrati na lestvici od 1 do 10, bi lahko stanju za ptice v Sloveniji danes dali oceno 6, se strinjajo predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle.
“Težko bi dal super dobro oceno. Imamo nekaj terenov za številko 10, ponekod pa za 1, ker se res mačehovsko obnašamo do ptic. Tu je težava predvsem kmetijska politika, zaradi uporabe preveč pesticidov,” oceni Tekavčič. “Slovenija je za ptice zelo zanimiva, stanje narave in naš odnos do ptic pa ni perfekten. Ljudje imajo velikokrat še vedno predstavo, da za varstvo narave bo pa poskrbel nekdo drug. A seveda bi lahko bilo še precej slabše,” doda Basle.
Delovanje društva je nekoč in še vedno temeljilo na prostovoljcih. “Vse je odvisno od osebnega angažmaja in predanosti ter vztrajnosti,” pove Katarina Denac in za primer navede enega od naravnih rezervatov, ki ga upravlja DOPPS, Škocjanski zatok:
“Ta rezervat je bil previdene za zasutje in gradnjo industrijske cone. Grozila mu je popolna degradacija. potem pa so se lokalni ornitologi odločili, da tega ne bodo dopustili. S pomočjo ministrstva za okolje in prostor jim je uspelo obnoviti habitate. Rezultati tega so bili v preteklih desetih letih zelo pozitivni. S pravilnim upravljanjem se je pojavil cel kup novih gnezdilk in tistih, ki so tam pozimi ali med selitvijo. To so mala čigra, polojniki, rdečenogi martinci, mali deževniki. Rezervat se je razcvetel.”
DOPPS je bil v 40 letih delovanja večkrat na nasprotnih bregovih z državo. Eden bolj znanih primerov so vetrne elektrarne na Volovji rebri. Takrat so državo tožili in tožbo tudi dobili. ARSO pa je izdal odločbo, ki je ugotavljala, da tam okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrnic ne more biti. Sodelovanje je včasih lažje s podjetji ali posamezniki, ugotavljajo sogovorniki, in navedejo primer Ospa. Tja se je velika uharica nedavno vrnila tudi zaradi sodelovanja plezalcev, ki so opustili neprimerne smeri v steni.
Na dnevu odprtih vrat si boste lahko od blizu ogledali in se naučili uporabljati superračunalnik EuroHPC Vega na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru, pa Arctur-2 v podjetju Arctur v Novi Gorici, HPC Trdina na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in superračunalniške gruče Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnesa ter Instituta Jožef Stefan na Teslovi ulici v Ljubljani. Več o superračunalnikih v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je eden najizrazitejših simbolov slepote, saj je velikokrat prva stvar, ki jo opazimo pri ljudeh z okvarami vida. Ob tej priložnosti so v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije opozorili na vrsto odprtih vprašanj, v nekaterih društvih in Združenju prijateljev slepih Slovenije pa ob tem dnevu pripravljajo tudi različne dejavnosti. Prispevek Petre Medved.
Piemont je severnoitalijanska dežela. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
RTV 365 je nov spletni portal RTV Slovenija, kjer so na enem mestu zbrane vse RTV-vsebine: filmi, serije, dokumentarci, radijske in televizijske oddaje, podkasti, risanke in številne druge domače in tuje produkcije. Z njim želimo še izboljšati uporabniško izkušnjo dostopa do naših vsebin. Do svojih najljubših vsebin lahko zdaj uporabniki dostopajo še bolj enostavno, kjerkoli in kadarkoli. Nov portal je uporabniku bolj prijazen in pregleden, saj so na voljo tudi nove možnosti dostopa do vsebin: lahko se naročijo na priljubljene vsebine, ustvarijo svoj seznam vsebin in pogledajo zgodovino svojih ogledov in poslušanj. Pri predvajalniku avdio in video vsebin ohranjamo možnosti, ki smo jih vzpostavili že pri RTV 4D, to so možnosti časovnega zamika, dodajanja podnapisov, dodatnega zvočnega kanala in posnetka s tolmačem, dodatno pa lahko uporabniki vključijo tudi »način kina« (ang. theater mode). Po novem letu bomo zdajšnji portal RTV 4D ugasnili in vse vsebine premestili na RTV 365.? Posebna novost portala je tudi Filmoteka, knjižnica slovenskih filmov in filmov, pri katerih so sodelovali domači producenti. Njeno poslanstvo je omogočiti izbor domačih filmskih naslovov ter njihov enostaven in cenovno dostopen ogled kjerkoli in kadarkoli. Filmoteka nastaja v sodelovanju RTV Slovenija s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob podpori Ministrstva za kulturo. Na Prvem je novost predstavil Anže Ančimer, vodja Multimedijskega centra RTV Slovenija. Vabljeni na nov portal rtv365.si!
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Za čas izdane karantene samozaposleni niso upravičeni do nadomestila izpada dohodkov
Strokovnjaki opozarjajo na povečanje deleža predebelih otrok. Dejstvo je, da so otroci prek različnih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za nezdrava oziroma manj kakovostna živila in Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je potrebno poostriti regulativo na tem področju. Tudi evropska potrošniška organizacija, ki je izvedla raziskavo, poziva Evropsko komisijo, naj uredi trženje nezdravih živil na ravni EU. Potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, je njeno sporočilo. Kako bolj zaščititi otroke – o tem sprašujemo Zvezo potrošnikov Slovenije in Oglaševalsko zbornico.
Malteška novinarka Daphne Caruana Galicija je 16. oktobra 2017 umrla v eksploziji avtomobila bombe. Sledi naročnikov umora so sledile v sam vrh malteške politike. Kako počasi so mleli sodni mlini in kdo od odgovornih za umor se je znašel za zapahi v tokratni Inforetrospektivi.
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke trem ekonomistom. Kanadčanu Davidu Cardu za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američanu Joshui Angristu in Nizozemcu Guidu Imbensnu za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Za kaj konkretno so bili nagrajeni, pa v pogovoru Urške Jereb z ekonomistom Rokom Sprukom.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.
Na svetovni dan pošte je Mojca Delač v sobotnem jutru na Prvem poklicala kustosinjo Muzeja pošte in telekomunikacij Polhov Gradec, Ajdo Kozjek, ki nas je popeljala po zgodovini pošte pri nas. Od začetkov, pešpošte, žigov, znamk in Lovrenca Koširja, do poštnega roga, ki je njej še posebno ljub.
V tem tednu na naših cestah poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«, ki jo vodi Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo in nevladnimi organizacijami. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med najbolj izpostavljene in ogrožene udeležence v prometu; do konca septembra je življenje pri nas izgubilo 11 pešcev, pri čemer so bili štirje tudi sami povzročitelji prometne nesreče. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi sodeluje tudi 85 občin in nevladne organizacije, v teh dneh pa poteka tudi okrepljen nadzor Policije, ki spremlja pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar poudarja, da bodo vsi deležniki na področju prometne varnosti v jesenskih in zimskih mesecih še okrepili svoje preventivne aktivnosti.
Nobelova nagrada za mir gre letos v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije "za njuna prizadevanja za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru", je danes objavil Nobelov odbor. Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Uprava RS za zaščito in reševanje s konzorcijskimi partnerji v okviru projekta Praktična vaja civilne zaščite - SIQUAKE2020, v teh dneh v Sloveniji organizira mednarodno praktično vajo reševanja ob potresu. Na več deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in na Igu več sto udeležencev iz petih držav ocenjuje stanje in poškodovanost objektov, vadi postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoči, začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoči. Danes je vaja potekala na delovišču v Stožicah.
Pisatelj Abdulrazak Gurnah je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Pri nas domala nepoznan avtor, saj v slovenščini nimamo niti enega samostojnega knjižnega prevoda tega avtorja, je do zdaj objavil deset romanov in številne kratke zgodbe. Več o njem in o podelitvi nagrade pa Gregor Podlogar.
Pred dvema urama so v slavnostni dvorani Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje za znanstveno delo si bosta letos razdelila Nemec Benjamin List in Britanec David MacMillan. Zahvaljujoč njunim raziskavam lahko danes hitreje, ceneje in podnebju prijazneje proizvajamo zdravila, dišave pa tudi povsem nove materiale. Prof. dr. Uroš Grošelj na Fakulteti za kemijo v Ljubljani predavate o organski katalizi – to je področje, za katerega so podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Pojasnjuje, da sta letošnja nagrajenca razvila povsem nov način, s katerim lahko pospešimo nastajanje novih molekul in spojin. Foto: Adam Baker/ Flickr
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.
Neveljaven email naslov