Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
Sprememba bo pomenila konec uporabe fizičnih artefaktov, tako da bodo prvič vse osnovne enote opredeljene z naravnimi konstantami in ne s fizičnimi predmeti. Redefinicija bo danes doletela še amper, kelvin in mol. Enotne definicije enot zagotavljajo, da so vsakodnevni koncepti merjenja dosledno primerljivi po celem svetu. Tako kot so za hišo pomembni trdni temelji, so za napredek tehnologije in znanosti potrebne zanesljive definicije SI enot. Več o tem sta nam v studiu Prvega pojasnila magi. Dominika Rozoničnik in dr. Rado Lapuh.
Stomatologi se v svojih ordinacijah srečujejo z otroki, ki jim morajo izpuliti tudi do 20 zob in trpijo neznosne bolečine. Na seji odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice so opozorili, da je treba osvežiti preventivne programe. Pa ne le zaradi otrok, ki uživajo vse več sladkorja, ampak tudi zaradi starajočega prebivalstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delnice Nove Ljubljanske banke so prvi trgovalni dan na Ljubljanski in Londonski borzi doživele topel sprejem. V Ljubljani so se ob nekaj več kot dveh milijonih prometa podražile za 10 %, medtem ko v Londonu ob 4x večjem prometu za 12%. Tako v NLB, kot na SDH, pa tudi na Ljubljanski borzi so nad skoraj povsem končano privatizacijo nove Ljubljanske banke olajšani in zadovoljni.
Za evropske filmske nagrade LUX so se potegovali trije filmi, in sicer Druga stran vsega srbske režiserke Mile Turajlić, Stiks avstrijskega režiserja Wolfganga Fischerja in Bojevnica v režiji Islandsa Benedikta Erlingssona. Dobitnika nagrade, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami, so razglasili danes v Strasbourgu - to je film Bojevnica. Iz Strasbourga se javlja Marko Rozman.
14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Tista tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je pa seveda pričakovano, da mlajši ko je otrok, bolj je odvisen od družine. Takšna bolezen je kronična in zahteva dosmrtno zdravljenje vedno in povsod, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Takšni otroci so sicer opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci in zato upravičeni do začasnega spremljevalca, ki ga spremlja v šolskem okolju. A očitno papir prenese vse, praksa je pogosto drugačna. Več Tina Lamovšek.
Celoten pogovor z Evanom Grmom, programskim koordinatorjem Zavoda Transakcija, o neurejenem pravnem stanju oz. postopku priznanja spola pri transspolnih osebah.
Shod je javen poziv odgovornim institucijam k ureditvi človekovih pravic transspolne skupnosti.
Kalifornija se bori z obsežnimi požari na severu in na jugu. Evakuiranih je bilo na tisoče ljudi, do ponedeljka zvečer so poročali o 42 smrtnih žrtvah zaradi požara Camp na severu Kalifornije, vsaj dve smrtni žrtvi pa je terjal tudi požar Woolsey na jugu države. Na sever in na jug zvezne države, v kateri so sicer vajeni požarov, je Mojca Delač poklicala dve Slovenki, ki tam živita. Irena Mozetič v Santa Monici živi že 18 let, tam je finančna direktorica v podjetju, ki se ukvarja z restavracijami po celi Ameriki, dr. Marinka Žitnik pa je postdoktorska raziskovalka na področju računalništva na Univerzi Stanford (San Francisco).
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je potekala predstavitev raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu, ki je pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov nastala ob spremljanju nedavnih parlamentarnih volitev. Več o tem v kolikšni meri in kako so vidike neenakosti spolov kot so nasilje nad ženskami, nedotakljivost že pridobljenih ustavnih pravic, plačna vrzel in položaj žensk na najvišjih pozicijah, naslavljale slovenske politične stranke, v prispevku Martina Černe. Foto: pixabay
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Samo v lanskem letu je bilo odkritih in preiskovanih 2690 primerov prevar, v katero so bila vpletena podjetja v 125 državah sveta. V Sloveniji so bili odkriti štirje primeri. Z globalizacijo se stopnja prevar ni upočasnila ali zmanjšala, ravno nasprotno, z vse večjim številom akterjev na trgu in tehnološkim napredkom se je tveganje za nastanek prevar povečalo. V katerih državah in v katerih dejavnostih je tveganje za korupcijo najvišje ter kako preprečevati prevare, prisluhnite v prispevku Simeone Rogelj.
Nova Ljubljanska banka je prodana. Slovenski državni holding je prodal 59,1 odstotka banke po najnižji ceni znotraj razpona, 51,5 evra za delnico. Država bo tako iztržila 609 milijonov evrov. Kaj pomeni dosežena cena in zakaj nismo prodali vseh 75 odstotkov banke, kolikor je bilo naprodaj? Država je prodajala 75 odstotkov minus eno delnico, a je odprodala zgolj dobrih 59 odstotkov. Najverjetneje gre razlog iskati v ceni. Povpraševanje po delnicah je bilo namreč na dnu postavljenega razpona, ki se je sicer raztezal do 66 evrov. Glede na doseženo ceno v prvi javni ponudbi delnic bo tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja na ljubljanski in londonski borzi dosegla 1,03 milijarde evrov. Kot smo napovedali, bodo delnice NLB na obeh borzah začele kotirati prihodnjo sredo. Do takrat pa imajo vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev.
Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov