Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
Piemont je severnoitalijanska dežela. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
RTV 365 je nov spletni portal RTV Slovenija, kjer so na enem mestu zbrane vse RTV-vsebine: filmi, serije, dokumentarci, radijske in televizijske oddaje, podkasti, risanke in številne druge domače in tuje produkcije. Z njim želimo še izboljšati uporabniško izkušnjo dostopa do naših vsebin. Do svojih najljubših vsebin lahko zdaj uporabniki dostopajo še bolj enostavno, kjerkoli in kadarkoli. Nov portal je uporabniku bolj prijazen in pregleden, saj so na voljo tudi nove možnosti dostopa do vsebin: lahko se naročijo na priljubljene vsebine, ustvarijo svoj seznam vsebin in pogledajo zgodovino svojih ogledov in poslušanj. Pri predvajalniku avdio in video vsebin ohranjamo možnosti, ki smo jih vzpostavili že pri RTV 4D, to so možnosti časovnega zamika, dodajanja podnapisov, dodatnega zvočnega kanala in posnetka s tolmačem, dodatno pa lahko uporabniki vključijo tudi »način kina« (ang. theater mode). Po novem letu bomo zdajšnji portal RTV 4D ugasnili in vse vsebine premestili na RTV 365.? Posebna novost portala je tudi Filmoteka, knjižnica slovenskih filmov in filmov, pri katerih so sodelovali domači producenti. Njeno poslanstvo je omogočiti izbor domačih filmskih naslovov ter njihov enostaven in cenovno dostopen ogled kjerkoli in kadarkoli. Filmoteka nastaja v sodelovanju RTV Slovenija s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob podpori Ministrstva za kulturo. Na Prvem je novost predstavil Anže Ančimer, vodja Multimedijskega centra RTV Slovenija. Vabljeni na nov portal rtv365.si!
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Za čas izdane karantene samozaposleni niso upravičeni do nadomestila izpada dohodkov
Strokovnjaki opozarjajo na povečanje deleža predebelih otrok. Dejstvo je, da so otroci prek različnih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za nezdrava oziroma manj kakovostna živila in Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je potrebno poostriti regulativo na tem področju. Tudi evropska potrošniška organizacija, ki je izvedla raziskavo, poziva Evropsko komisijo, naj uredi trženje nezdravih živil na ravni EU. Potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, je njeno sporočilo. Kako bolj zaščititi otroke – o tem sprašujemo Zvezo potrošnikov Slovenije in Oglaševalsko zbornico.
Malteška novinarka Daphne Caruana Galicija je 16. oktobra 2017 umrla v eksploziji avtomobila bombe. Sledi naročnikov umora so sledile v sam vrh malteške politike. Kako počasi so mleli sodni mlini in kdo od odgovornih za umor se je znašel za zapahi v tokratni Inforetrospektivi.
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke trem ekonomistom. Kanadčanu Davidu Cardu za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američanu Joshui Angristu in Nizozemcu Guidu Imbensnu za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Za kaj konkretno so bili nagrajeni, pa v pogovoru Urške Jereb z ekonomistom Rokom Sprukom.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.
Na svetovni dan pošte je Mojca Delač v sobotnem jutru na Prvem poklicala kustosinjo Muzeja pošte in telekomunikacij Polhov Gradec, Ajdo Kozjek, ki nas je popeljala po zgodovini pošte pri nas. Od začetkov, pešpošte, žigov, znamk in Lovrenca Koširja, do poštnega roga, ki je njej še posebno ljub.
V tem tednu na naših cestah poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«, ki jo vodi Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo in nevladnimi organizacijami. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med najbolj izpostavljene in ogrožene udeležence v prometu; do konca septembra je življenje pri nas izgubilo 11 pešcev, pri čemer so bili štirje tudi sami povzročitelji prometne nesreče. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi sodeluje tudi 85 občin in nevladne organizacije, v teh dneh pa poteka tudi okrepljen nadzor Policije, ki spremlja pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar poudarja, da bodo vsi deležniki na področju prometne varnosti v jesenskih in zimskih mesecih še okrepili svoje preventivne aktivnosti.
Nobelova nagrada za mir gre letos v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije "za njuna prizadevanja za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru", je danes objavil Nobelov odbor. Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Uprava RS za zaščito in reševanje s konzorcijskimi partnerji v okviru projekta Praktična vaja civilne zaščite - SIQUAKE2020, v teh dneh v Sloveniji organizira mednarodno praktično vajo reševanja ob potresu. Na več deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in na Igu več sto udeležencev iz petih držav ocenjuje stanje in poškodovanost objektov, vadi postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoči, začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoči. Danes je vaja potekala na delovišču v Stožicah.
Pisatelj Abdulrazak Gurnah je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Pri nas domala nepoznan avtor, saj v slovenščini nimamo niti enega samostojnega knjižnega prevoda tega avtorja, je do zdaj objavil deset romanov in številne kratke zgodbe. Več o njem in o podelitvi nagrade pa Gregor Podlogar.
Pred dvema urama so v slavnostni dvorani Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje za znanstveno delo si bosta letos razdelila Nemec Benjamin List in Britanec David MacMillan. Zahvaljujoč njunim raziskavam lahko danes hitreje, ceneje in podnebju prijazneje proizvajamo zdravila, dišave pa tudi povsem nove materiale. Prof. dr. Uroš Grošelj na Fakulteti za kemijo v Ljubljani predavate o organski katalizi – to je področje, za katerega so podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Pojasnjuje, da sta letošnja nagrajenca razvila povsem nov način, s katerim lahko pospešimo nastajanje novih molekul in spojin. Foto: Adam Baker/ Flickr
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.
Temelj cepilne kampanje je bila zdravstvena pismenost; razumevanje, kaj pandemija je in kako delujejo cepiva. Novinarka Televizije Slovenija Petra Marc je pred dnevi obiskala Portugalsko, kjer se zaradi visoke precepljenosti življenje vrača v bolj znane tirnice. Portugalci se skoraj dve leti niso objemali, objemi se še niso vrnili, vrača pa se vsaj približek normalnosti.
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann ter Giorgio Parisi. Kompleksne sisteme zaznamuje nepredvidljivost. Na videz drobna sprememba ima lahko daljnosežne posledice. To nazorno vidimo v spreminjajočem se podnebju. Eden izmed letošnjih nagrajencev Syukuro Manabe je kot prvi pokazal, kako višja vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi vodi k dvigu globalne temperature zraka,. »Dr. Manabe je že v 60ih letih skupaj s sodelavci razvil enega prvih klimatskih modelov,« razlaga doc. dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sonagrajenec Klaus Hasselmann pa je razvil metode, s katerimi je uspešno povezal vreme, ki se spreminja dnevno, in podnebje, ki se načeloma spreminja zelo počasi, obenem pa je našel način, kako razločiti vpliv različnih dejavnikov na podnebje. »Pripomogel je tudi k temu, da so kasneje lahko bolj verodostojno pokazali, da so človeški izpusti toplogrednih plinov res povezani s spremebami klime, ki se dogajajo,« še dodaja Skok. Manabe in Hasselman si bosta decembra sicer razdelila polovico nagrade. Drugi del gre v roke italijanskega teoretičnega fizika Giorgia Parisija za novo razumevanje dogajanja v neurejenih, kompleksnih sistemih. Njegova spoznanja so široko uporabna na raznolikih področjih od matematike, biologije in nevroznanosti do strojnega učenja. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov