Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreča

01.01.2020

Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.

Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči

Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?

“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”

Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.

“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”

Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.


Aktualna tema

4472 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Sreča

01.01.2020

Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.

Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči

Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?

“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”

Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.

“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”

Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.


28.11.2023

Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem

Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay


27.11.2023

Milan Gabor: Zaznava kibernetskih napadov se izboljšuje

Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.


27.11.2023

Teden Karitas: Leto so zaznamovale poplave

Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.


24.11.2023

e-Torba: brezplačna učna platforma za učence, dijake in pedagoške delavce

Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.


23.11.2023

Črni petek je črn predvsem za okolje

Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.


22.11.2023

Nemško ustavno sodišče močno omejilo vlado pri razpolaganju s proračunskim denarjem

Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?


21.11.2023

Smo v vrhu Evrope po dostopnosti konoplje, 2500 mladih potrebuje zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij

Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay


21.11.2023

Dmitrij Muratov je ostal v Moskvi ne glede na pritiske oblasti

Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.


22.11.2023

Uporaba asistenčnih sistemov v avtomobilih

Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.


20.11.2023

V svetu zagotavljanje otrokovih pravic nazaduje

Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.


20.11.2023

Uporabo embalaže bo potrebno zmanjšati

Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.


17.11.2023

Projekt MAJ za druženje mladih, sodelovanje in spoznavanje drugih delov zamejstva

Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.


17.11.2023

Mala pozornost za veliko veselje: 21.000 voščilnic za starejše v domovih

Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.


16.11.2023

Slovenija mora zagotoviti 120 dolžniških svetovalcev

Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.


15.11.2023

Nas bodo na hotelski recepciji po novem pozdravljali roboti?

Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?


14.11.2023

Po 20 letih programa Zora obolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovljena

Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.


13.11.2023

Slovenija na ravni evropskih držav med bolj ogroženimi glede naravnih nesreč

Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.


10.11.2023

Prehranska varnost je strateško vprašanje Slovenije

V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.


07.11.2023

Izposojevalnica je družbena inovacija: Zakaj bi vsak kupoval orodje, ki ga potrebuje enkrat letno

Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.


09.11.2023

Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi

»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.


Stran 19 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov