Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je priključila evropskemu projektu Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.
Aleks Petrov je leta 2018 prišel v Slovenijo iz Kijeva skupaj s soprogo in hčerkama, starima 6 in 10 let. V Ukrajinski prestolnici so prodali hišo, ki so jo zgradili, in se odločili, da nadaljujejo življenje v Evropski uniji. V Slovenijo so prišli zaradi narave in kolesarjenja, pravi danes. Glede na vse, kar se v Ukrajini dogaja zdaj, je bila odločitev prava. Zadnji tedni pa so bili tudi za Aleksa Petrova zelo stresni. Iz Ukrajine je namreč reševal ženine in svoje starše. Kako je potekal njihov beg iz napadene države, je pripovedoval Mateji Železnikar
V zobozdravstvu ugotavljajo, da je slabša ustna higiena ena od posledic epidemije. To velja zlasti za otroke in starejše. Kljub temu, da so bile zobozdravstvene ambulante razen v prvem valu epidemije odprte, so bile ustavljene preventivne dejavnosti. Pri tem je pomembna tudi lastna skrb za zdravje in redni zobozdravstveni pregledi, ki pa so za mnoge nedosegljivi.
Gostilna oz. Lokanda Devetak na Vrhu sv. Mihaela nad Sovodnjami, 10 minut vožnje iz Gorice, deluje že več kot 150 let. Dobra tri desetletja jo vodi zamejski Slovenec Avguštin Devetak z ženo in s štirimi hčerami, njihova filozofija je ohranjanje tradicije in kraškega kulinaričnega izročila, ki jima dodajajo nove sestavine. Sami pridelajo velik del tistega, kar ponujajo na jedilniku, saj je hči Sara z možem vzpostavila ekološko kmetijo, ki je namenjena tudi izobraževanju. Velik pomen družina Devetak namenja tudi ohranjanju slovenskega jezika in slovenskih jedi.
Evropska prestolnica kulture je prestižni naziv, ki ga vsako leto, po kompleksnem mednarodnem procesu izbire, podelijo dvema evropskima mestoma. Nosilka naziva za celotno leto oblikuje in izvede izvirni program umetniških in kulturnih dogodkov, s katerim poudarja bogastvo evropske kulturne različnosti, njeno skupno zgodovino in dediščino ter utrjuje medsebojno razumevanje skozi univerzalni jezik ustvarjalnosti. Leta 2025 bosta ta naziv združeno nosili Nova Gorica in Gorica. Kako potekajo priprave na ta projekt, kakšen je pomen skupne kandidature in kaj naziv prinaša prebivalcem obeh Goric, nam je pojasnil Robert Frandolič, član goriškega odbora EPK.
Življenje slovenske narodne skupnosti na Goriškem in glasbeno dejavnost rojakov, ki se srečujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, nam predstavljata predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Franca Padovan, županja občine Števerjan in pokrajinska predsednica SSO, ter pesnik David Bandelj, zborovodja večkrat nagrajenega mladinskega mešanega zbora Emil Komel.
Kulturni center Lojze Bratuž v italijanski Gorici je središče ljubiteljske kulture, vzgojno in športno središče, ki združuje Slovence z obeh strani meje. Predstavila nam ga je predsednica Franka Žgavec.
Že 10 let se v središču prestolnice, na Pogačarjevem trgu, nekaj let pa še v izbranih slovenskih mestih, vsak petek spomladi in poleti odvija Odprta kuhna, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji ulične hrane. Utrip s prvega dne 10. sezone je v mikrofon ujela Tina Lamovšek.
Znani novinar opozarja, da so javni mediji zaradi pritiskov populističnih in skrajno desničarskih gibanj na razpotju in da se morajo vnovič boriti za neodvisnost. Opozarja tudi, da brez neodvisnih medijev ni demokracije.
Po tem, ko je pred dobrimi tremi leti največje slovensko živilsko podjetje Perutnina Ptuj dobilo ukrajinskega lastnika, tam zdaj vsak dan od začetka vojne zbirajo potrebščine za pomoč Ukrajini. Pri tem so se še posebej izkazali prav v Perutnini zaposleni Ukrajinci.
V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.
Mladi sicer marsikatero prekarno delo lahko združijo s študijem in ga opravijo v času, ko nimajo študijskih obveznosti, a prekarno delo jim ne omogoča finačne zanesljivosti, pogosto potrebujejo tudi več ur za opravljeno delo, kot dobijo plačano. Pogosto opravljajo povsem enako delo kot redno zaposleni.
Že od januarja ni bilo večjega dežja. Suša je v kmetijstvu že povzročila težave. Ali lahko že zdaj rečemo, da bodo zaradi pomanjkanja paše prizadeti tudi živinorejci?
Od leta 2016 je tretja sreda v marcu slovenski Dan možganov. Vlada Republike Slovenije je namreč takrat na pobudo Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost in Sveta za možgane razglasila ta dan in s tem je bila Slovenija tudi prva v svetovnem merilu, ki je na tak način priznala pomen tega organa in skrbi zanj. Ob šestem dnevu možganov je Mojca Delač pred radijski mikrofon povabila zdravnico in nevroznanstvenico, prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost.
Na Prvega so se obrnile bolnice, ki si prizadevajo, da bi bilo tudi v Sloveniji dostopno še tretje zdravilo za zdravljenje bolezni ščitnice. Nekatere bolnice namreč opažajo, da imajo po zdravilih, ki sta odobreni pri nas, več stranskih učinkov. Med njimi so nespečnost, glavobol in izčrpanost. Rešitev vidijo v novem zdravilu; vendar so naletele na oviro. Ker farmacevtska družba, ki zdravilo proizvaja, ne kaže zanimanja za slovenski trg, morajo ponj v tujino. Kje se zapleta in kakšne so možne rešitve? Sodelujejo Suzana Bogme (društvo Moja ščitnica Maribor), Jurij Fürst (ZZZS), Matjaž Marc (JAZMP) in prim. Mitja Topalovič (UKC Maribor). Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc
Na novinarski konferenci v Ljubljani so danes dopoldne predstavili projekt POMNI (www.pomni.si), v okviru katerega bodo izvedli brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Načrtujejo, da bo v tej fazi sodelovalo okrog 500 udeležencev, starejših od 60 let. Gre za neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju te nevrodegenerativne bolezni. Več o tem je povedal Jurij Dreo, soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja Braintrip, ki je pobudnik projekta Pomni. Demenca bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije prizadela enega od desetih ljudi na našem planetu. Po njihovih ocenah letno na globalni ravni povzroči za 1000 milijard evrov finančnega bremena, pojasnjuje Jurij Dreo. Seveda pa demenca ne predstavlja samo zdravstvenega in finančnega bremena, pač pa tudi socialno breme za bolnika in predvsem njegovo okolico. Glede na to Jurij Dreo ocenjuje, da se bo bolezen dotaknila vsakega drugega prebivalca Slovenije, ker bo zbolel nekdo od njihovih bližnjih. Presejalna testiranja Pomni bodo potekala po vsej državi, seveda pa je zgodnje odkrivanje bolezni izjemnega pomena.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je napade ruske vojske v Ukrajini označil za genocid. Kot je dejal, je Kremelj pričakoval, da bodo Ukrajinci ruske vojake sprejeli s cvetjem. Zdaj pa bodo svojci padlih Rusov potrebovali veliko cvetja za grobove svojih sinov, ki so zadnje počivališče našli na ukrajinski zemlji.
Vlada je za 30 dni zamrznila najvišji ceni pogonskih goriv, torej dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina. Ni pa posegla v ceno kurilnega olja, tako da se ta še vedno oblikuje na trgu.
Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so vnovič opozorili na vse bolj nevzdržne razmere na javnem zavodu. Izpostavili so nedavno imenovanje Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika Multimedijskega Centra RTV Slovenija. Kot so poudarili, je njegovo imenovanje nesprejemljivo, ker je bilo izpeljano s kršitvijo predpisov. Pirkovič je po njihovi oceni tudi neprimeren za ta položaj, saj tako javno kot zasebno kaže politično naklonjenost največji vladni stranki. Zbor zaposlenih pred RTV poslopjem je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Na rimskem sejmu naravnih vin sta se predstavila tudi dva slovenska vinarja – gre pa šele za uvod v pestro vinarsko sejemsko pomlad pri zahodnih sosedih. Sejem Vini Selvaggi – kar bi lahko prevedli kot sejem divjih vin – je obiskal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov