Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.
Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.
Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.
Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.
Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.
Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.
S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.
Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.
Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Neveljaven email naslov