Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Neveljaven email naslov