Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko smo ljudje v stisku s časom ali prostorom, znamo biti precej iznajdljivi. To velja tudi za rabo jezika. Da bi bili pri njej bolj ekonomični, smo iznašli okrajšave. Tako, če želimo napisati »in tako dalje«, napišemo le kratko »itd-pika«. Če se nam mudi pri zapisu imena, napišemo le začetnico imena in priimka. Delamo pa pri vsem skupaj tudi precej napak. Na nekaj najpogostejših opozarjamo v nadaljevanju s pomočjo doc. dr. Tine Lengar Verovnik, predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Okrajšave (ipd., tj., npr., pr. n. št., ga. ...) uporabljamo zaradi gospodarnosti izražanja
Besedo ali besedno zvezo, ki jo želimo okrajšati, običajno okrajšamo do prvih črk. Tako imenovana krajšavna pika sledi vsaki okrajšani prvini, tej sledi presledek. Tak primer je “tako imenovani”, kar zapišemo kot “t. i.”. A obstajajo tudi izjeme (npr., ipd.). Zakaj in kdaj se ne držimo osnovnega pravila, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:
“Nekatere okrajšave so v rabi že zelo dolgo časa in pri teh lahko prihaja v procesu dolgotrajnejše rabe do poenostavitev.”
Včasih ne dodamo niti končne pike to velja za mednarodno uveljavljene strokovne izraze, med katere spadajo tudi glasbene oznake. Prav tako brez pike zapišemo ocene v šoli in na fakulteti. Odlično oceno bomo pravilno zapisali “odl (5)”. Sogovornica izpostavlja nekatere druge pogoste napake:
Okrajšava to je –> “tj.”
Doktor, doktorica, magister, magistrica –-> piše se z malo začetnico, torej “dr. ali mag.”
Če gre za zvezo okrajšav, na primer: dr. med., ne smemo pozabiti na presledek med posameznimi sestavinami.
To bi moralo veljati tudi za okrajšavi za gospodarske družbe d. o. o. ter s. p., ki ju pravopisno pravilno zapišemo, če to naredimo nestično. Torej med vsako okrajšano črko in piko, ki ji sledi, zapišemo presledek. A v praksi se je v povezavi s tem pojavila velika težava, ugotavljajo v Jezikovni svetovalnici:
Gospodarske družbe so v slovenske uradne registre zapisane stično. Če so same potem na uradnih obrazcih svoj naziv zapisale nestično, kot bi moralo biti po pravopisu, se je zaradi neujemanja obeh zapisov zgodilo tudi, da so se znašle na seznamu davčnih dolžnikov.
Okrajšav po pravilu ne pregibamo. Ko okrajšave izgovorimo, jih skoraj vedno razvežemo. Ko želimo po okrajšavi postaviti končno ločilo, pike običajno ne uporabljamo, saj je že sestavni del okrajšave in bi prišlo do podvajanja. Lahko pa okrajšavi dodamo klicaj ali tri pike.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko smo ljudje v stisku s časom ali prostorom, znamo biti precej iznajdljivi. To velja tudi za rabo jezika. Da bi bili pri njej bolj ekonomični, smo iznašli okrajšave. Tako, če želimo napisati »in tako dalje«, napišemo le kratko »itd-pika«. Če se nam mudi pri zapisu imena, napišemo le začetnico imena in priimka. Delamo pa pri vsem skupaj tudi precej napak. Na nekaj najpogostejših opozarjamo v nadaljevanju s pomočjo doc. dr. Tine Lengar Verovnik, predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Okrajšave (ipd., tj., npr., pr. n. št., ga. ...) uporabljamo zaradi gospodarnosti izražanja
Besedo ali besedno zvezo, ki jo želimo okrajšati, običajno okrajšamo do prvih črk. Tako imenovana krajšavna pika sledi vsaki okrajšani prvini, tej sledi presledek. Tak primer je “tako imenovani”, kar zapišemo kot “t. i.”. A obstajajo tudi izjeme (npr., ipd.). Zakaj in kdaj se ne držimo osnovnega pravila, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:
“Nekatere okrajšave so v rabi že zelo dolgo časa in pri teh lahko prihaja v procesu dolgotrajnejše rabe do poenostavitev.”
Včasih ne dodamo niti končne pike to velja za mednarodno uveljavljene strokovne izraze, med katere spadajo tudi glasbene oznake. Prav tako brez pike zapišemo ocene v šoli in na fakulteti. Odlično oceno bomo pravilno zapisali “odl (5)”. Sogovornica izpostavlja nekatere druge pogoste napake:
Okrajšava to je –> “tj.”
Doktor, doktorica, magister, magistrica –-> piše se z malo začetnico, torej “dr. ali mag.”
Če gre za zvezo okrajšav, na primer: dr. med., ne smemo pozabiti na presledek med posameznimi sestavinami.
To bi moralo veljati tudi za okrajšavi za gospodarske družbe d. o. o. ter s. p., ki ju pravopisno pravilno zapišemo, če to naredimo nestično. Torej med vsako okrajšano črko in piko, ki ji sledi, zapišemo presledek. A v praksi se je v povezavi s tem pojavila velika težava, ugotavljajo v Jezikovni svetovalnici:
Gospodarske družbe so v slovenske uradne registre zapisane stično. Če so same potem na uradnih obrazcih svoj naziv zapisale nestično, kot bi moralo biti po pravopisu, se je zaradi neujemanja obeh zapisov zgodilo tudi, da so se znašle na seznamu davčnih dolžnikov.
Okrajšav po pravilu ne pregibamo. Ko okrajšave izgovorimo, jih skoraj vedno razvežemo. Ko želimo po okrajšavi postaviti končno ločilo, pike običajno ne uporabljamo, saj je že sestavni del okrajšave in bi prišlo do podvajanja. Lahko pa okrajšavi dodamo klicaj ali tri pike.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.
V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.
Neveljaven email naslov