Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Neveljaven email naslov