Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Pretekli teden je svetovno javnost prevzela zgodba o tem, kako je množica malih vlagateljev, povezanih prek družbenega omrežja Reddit, preigrala nekaj velikih hedge skladov in jim z usklajenim kupovanjem delnic podjetja Gamestop povzročila milijardne izgube. Kako je lahko skokovita rast delnic razmeroma nepomembne verige trgovin z videoigrami hedge skladom prinesla več milijardne izgube, zakaj smo ob tej zgodbi, ki jo je preplavljal močan protielitistični sentiment, vsi tako uživali ter kakšen je v resnici njen revolucionarni potencial, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Urbanom Sušnikom iz oddelka za obvladovanje tveganj v Novi Ljubljanski banki in dr. Gorazdom Kovačičem, profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore.
V dneh, ko se vrstijo polemike o hitrih antigenskih testih in ko pričakujemo prvo pošiljko cepiva družbe AstraZeneca, je bilo včeraj v slovenskih bolnišnicah – prvič po 4. novembru – hospitaliziranih manj kot 1.000 bolnikov s covidom. Pravi trenutek za pogovor z dr. Alešem Rozmanom, direktorjem Klinike Golnik. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija/ zajem zaslona
Na vladnem Uradu za komuniciranje, kot poroča časnik Delo, včeraj niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Prav tako jim sogovornika niso našli na ministrstvu za zdravje ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). UKOM je prepovedal tudi nastop ministrice za šolstvo Simone Kustec, direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. Na poteze Ukoma so se že odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. Za mnenje o za demokratično družbo nenavadnem nadzoru nad izjavami predstavnikov vlade in strokovne skupine smo povprašali dr. Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
Mladim epidemija onemogoča dolgoročno načrtovanje svoje prihodnosti. Prispevek Eve Lipovšek
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu.
Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.
V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.
Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.
V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič
27. januarja leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. V njem je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. Ob spominu na žrtve holokavsta svojo zgodbo pripoveduje 93-letni Dušan Stefančič, ki je preživel internacijo v kar 6-ih različnih taboriščih. Med drugim je prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Pripoveduje o spominih, tudi o zgodovinskem revizionizmu in o tem, zakaj se iz takšnih tragičnih zgodb ne naučimo prav veliko.
Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Začetek včerajšnje seje DZ je zaznamoval besedni dvoboj med premierjem Janezom Janšo in poslancem Levice Miho Kordišem. Ta je Janši očital sodelovanje s kriminalnimi združbami, premier pa mu je odvrnil, da se bo "pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze". Poslanci Levice so nato sejo protestno zapustili. Dr. Dejan Verčič, predstojnik Oddelka za komunikologijo in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, je drugi najbolj citirani raziskovalec na področju globalnih odnosov z javnostmi na svetu. Komentiral je komunikacijo v DZ.
Kljub temu, da je bilo še včeraj čez dan precej nejasno, ali se bodo najmlajši danes zares vrnili v vrtce in šole, so otroci, starši in učitelji pozno popoldne le dobili odgovor. Danes tako svoja vrata v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko za vse otroke ponovno odpirajo vsi vrtci, po več kot treh mesecih pouka na daljavo pa se v šolske klopi vračajo učenke in učenci prvih treh razredov osnovne šole. Tadeja Bizilj je pred Osnovno šolo Prežihovega voranca v Ljubljani.
Neveljaven email naslov