Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni. Kaj vse nam prinaša astronomsko leto 2020 je Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, zaupala v pogovoru Marku Rozmanu.
Ob pomoči projekta GoChile si bomo lahko v Sloveniji ogledali ozvezdja na južnem delu neba
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni.
Dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, poudarja, da bo spomladi pozornost pritegnila Venera. Gre za planet, ki ga je ob čistem ozračju mogoče videti celo podnevi.
Venera je najsvetlejša izmed planetov. Ker je bližje Soncu kot Zemlja, je tudi v preteklosti dobila naziv “večernica” ter tudi “danica”. Lahko jo opazimo v mraku ali na začetku noči. Vedno je v bližini Sonca, največ je sicer 47 kotnih stopinj stran od njega.
Mars bo 14. oktobra viden vso noč. V prvem tednu oktobra bo rdeči planet z 62 milijoni kilometrov oddaljenosti dosegel točko, na kateri bo najbližje Zemlji. Nekaj časa bo videti celo svetlejši od ogromnega Jupitra. Spet se bomo lahko veselili vsakoletnih meteorskih rojev. Prvi je bil že viden v noči na 4. januar, ko je bil dejaven meteorski roj kvadrantidov. Najbolj živahno bo letos med Perzeidi med 9. in 13. avgustom. To je tudi najbolj opazovan meteorski roj, ko nebo v eni uri preleti približno sto utrinkov.
Po besedah dr. Andreje Gomboc bo za Slovenijo leto 2020 posebno po tem, da bomo dobili vpogled na južno nebo.
GoChile je izobraževalni, nekomercialni projekt, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika. Naš teleskop bo stal na izjemni lokaciji, pripravljen za izjemne astronomske raziskave, rezultate in fotografije vesolja. S teleskopom, ki bo daljinsko upravljan, bomo lahko pogledali v zvezde in ozvezdja na južnem delu neba. Lahko bomo videli zvezde, ki jih v Sloveniji sicer ne vidimo.
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni. Kaj vse nam prinaša astronomsko leto 2020 je Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, zaupala v pogovoru Marku Rozmanu.
Ob pomoči projekta GoChile si bomo lahko v Sloveniji ogledali ozvezdja na južnem delu neba
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni.
Dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, poudarja, da bo spomladi pozornost pritegnila Venera. Gre za planet, ki ga je ob čistem ozračju mogoče videti celo podnevi.
Venera je najsvetlejša izmed planetov. Ker je bližje Soncu kot Zemlja, je tudi v preteklosti dobila naziv “večernica” ter tudi “danica”. Lahko jo opazimo v mraku ali na začetku noči. Vedno je v bližini Sonca, največ je sicer 47 kotnih stopinj stran od njega.
Mars bo 14. oktobra viden vso noč. V prvem tednu oktobra bo rdeči planet z 62 milijoni kilometrov oddaljenosti dosegel točko, na kateri bo najbližje Zemlji. Nekaj časa bo videti celo svetlejši od ogromnega Jupitra. Spet se bomo lahko veselili vsakoletnih meteorskih rojev. Prvi je bil že viden v noči na 4. januar, ko je bil dejaven meteorski roj kvadrantidov. Najbolj živahno bo letos med Perzeidi med 9. in 13. avgustom. To je tudi najbolj opazovan meteorski roj, ko nebo v eni uri preleti približno sto utrinkov.
Po besedah dr. Andreje Gomboc bo za Slovenijo leto 2020 posebno po tem, da bomo dobili vpogled na južno nebo.
GoChile je izobraževalni, nekomercialni projekt, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika. Naš teleskop bo stal na izjemni lokaciji, pripravljen za izjemne astronomske raziskave, rezultate in fotografije vesolja. S teleskopom, ki bo daljinsko upravljan, bomo lahko pogledali v zvezde in ozvezdja na južnem delu neba. Lahko bomo videli zvezde, ki jih v Sloveniji sicer ne vidimo.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
Neveljaven email naslov