Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.
V Sloveniji uspešno izvedejo največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA.
Živimo v času, ko je presaditev organov postala uveljavljena metoda zdravljenja odpovedi organov. V nekaterih primerih je celo edini učinkovit način zdravljenja. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prav v teh dneh zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne. Imamo največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA.
Presaditev organa je tako rekoč zadnje upanje za človeka, ki mu začenja odpovedovati kateri od organov in tako mu edino transplantacija lahko pomaga preživeti. Slednje potrjuje tudi zgodba Jasne Pečjak, ki so ji diagnosticirali redko genetsko pljučno bolezen. Edino upanje je tako predstavljala transplantacija pljuč.
Kako pa je bilo pred transplantacijo pa sploh ne vem če se želim spomniti. Čakaš, da te bodo poklicali, pa kar ne pokličejo. In tako čakaš 14 mesecev. In potem te pokličejo in v trenutku postaneš vesel in evforičen. In greš na Dunaj, se zbudiš ter zadihaš z novimi pljuči in občutek je božanski. Včasih me vprašajo, kako je dihati s tujimi pljuči. Odgovorim jim: “To ni so tuja pljuča, to so moja pljuča in jaz zdaj diham z njimi”.
V Sloveniji je mogoča presaditev vseh organov, ki jih presajajo drugod po svetu, Letno običajno presadijo do 120 organov. Sicer je Slovenija pri presaditvah organov uspešna in ima največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA. Slovenija pa dosega tudi visoko privolitev svojcev v darovanje. Z darovanjem se tako strinja 78 odstotkov svojcev.
V slovenskem registru je trenutno vpisanih 9872 oseb. V register se je mogoče vpisati osebno na pooblaščenih mestih oziroma na portalu e-uprave. Podatek se po vpisu zaklene, bolnišnični koordinatorji lahko do njega dostopajo šele po smrti darovalca.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.
V Sloveniji uspešno izvedejo največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA.
Živimo v času, ko je presaditev organov postala uveljavljena metoda zdravljenja odpovedi organov. V nekaterih primerih je celo edini učinkovit način zdravljenja. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prav v teh dneh zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne. Imamo največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA.
Presaditev organa je tako rekoč zadnje upanje za človeka, ki mu začenja odpovedovati kateri od organov in tako mu edino transplantacija lahko pomaga preživeti. Slednje potrjuje tudi zgodba Jasne Pečjak, ki so ji diagnosticirali redko genetsko pljučno bolezen. Edino upanje je tako predstavljala transplantacija pljuč.
Kako pa je bilo pred transplantacijo pa sploh ne vem če se želim spomniti. Čakaš, da te bodo poklicali, pa kar ne pokličejo. In tako čakaš 14 mesecev. In potem te pokličejo in v trenutku postaneš vesel in evforičen. In greš na Dunaj, se zbudiš ter zadihaš z novimi pljuči in občutek je božanski. Včasih me vprašajo, kako je dihati s tujimi pljuči. Odgovorim jim: “To ni so tuja pljuča, to so moja pljuča in jaz zdaj diham z njimi”.
V Sloveniji je mogoča presaditev vseh organov, ki jih presajajo drugod po svetu, Letno običajno presadijo do 120 organov. Sicer je Slovenija pri presaditvah organov uspešna in ima največ presaditev srca na svetu na prebivalca, celo več kot v ZDA. Slovenija pa dosega tudi visoko privolitev svojcev v darovanje. Z darovanjem se tako strinja 78 odstotkov svojcev.
V slovenskem registru je trenutno vpisanih 9872 oseb. V register se je mogoče vpisati osebno na pooblaščenih mestih oziroma na portalu e-uprave. Podatek se po vpisu zaklene, bolnišnični koordinatorji lahko do njega dostopajo šele po smrti darovalca.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov