Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Ilka Štuhec je velika zmagovalka Val Gardene. Najboljša slovenska alpska smučarka je v manj kot 24 urah najprej zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark, nato pa je popolno vrnitev po poškodbi v slogu največjih šampionk kronala še z najhitrejšo vožnjo za zmago na superveleslalomu za popolni dvojček zmag na progi Saslong v Dolomitih. Žan Kranjec je prvič v karieri slavil na veleslalomu v Saalbachu. Tekmi sta spremljala in pokomentirala Igor Tominec in Marko Cirman.
2.803 prebežniki so v Sloveniji letos zaprosili za mednartodno zaščito, a več kot 90% od njih je že zapustilo našo državo. Slovenija je od leta 1991 do danes 803 ljudem zagotovila mednarodno zaščito, od njih jih v Sloveniji na današnji dan živi 547.
Slovenski odvetniki bodo jutri, 19. decembra 2018, že osmič pripravili »Dan odvetniške pravne pomoči pro bono« v odvetniških pisarnah povsod po Sloveniji (spletno stran odvetniške zbornice lahko obiščete tukaj) in v prostorih lokalnih skupnosti v Novi Gorici, na Igu, Brezovici, Grosupljem in v Ljubljani, pa tudi na mirujočih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na Cankarjevi ulici pred Namo in na Preglovem trgu v Fužinah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
ZKP RTV SLO je skupaj s Prvim programom izdala plošček in pesmarico z otroškimi skladbami Violinček 5. Predstavlja ga urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija Matej Jevnišek.
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Neveljaven email naslov