Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Obrobje mesta Krško je veliko gradbišče, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z občino Krško gradi obvoznico, njen južni del s tretjim krškim mostom, projekt poteka etapno in naj bi bil v celoti zaključen konec prihodnjega leta, most pa še nekoliko prej, že spomladi, več v prispevku Suzane Vahtarić.
Do konca pouka v tem šolskem letu odštevajo dneve ne le šolarji in njihovi starši, ampak domnevamo, da tudi učitelji. Zadnji dan pouka bo prihodnji petek, ko bo večina učencev in dijakov odšla proti počitniškim ali drugim izzivom. Učitelji bodo ostali na delovnih mestih še najmanj do konca prvega tedna v juliju. Od takrat pa vse do sredine avgusta ali kak teden dlje bo večina učiteljev na dopustu. Delovni čas učiteljev in njihove obveznosti so v javnosti večkrat tarča različnih kritičnih pogledov: od tega, da so lahko na delovnem mestu le kako uro dlje od polnega 8-urnega delovnika, do tega, da imajo veliko prostih dni oz. dopusta. Tudi računsko sodišče je pred malo več kot letom dni na Ministrstvo za izobraževanje naslovilo zahtevo po enotni ureditvi delovnega časa učiteljev. Ugotovilo je namreč, da na tem področju na šolah obstajajo zelo različne prakse. Zato so predstavniki šolskega ministrstva, ravnatelji in sindikat dorekli delovni čas učiteljev – zapisali so ga v kolektivno pogodbo že poleti lani – upoštevati pa ga bodo začeli 1. septembra letos. Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Stanka Preskar pojasnjuje prednosti nove ureditve delovnega časa učiteljev: "Kolektivna pogodba vsebinsko opredeljuje večino dela učiteljem enotno za vse šole, dopušča pa šolam tudi avtonomijo, da upoštevajoč posebnosti šole izvede svoje projekte preko leta."
Bi zdržali brez pametnega telefona eno uro ali celo en dan? Bi se odpovedali gledanju televizije za en konec tedna? Dejstvo je, da so digitalne tehnologije postale tolikšen del našega vsakdana, da vsak možen trenutek izkoristimo, da celo na nezavedno ravni vržemo oko na ekran. Čeprav so nam tehnologije olajšale življenje, tudi spodbudile kreativnost in nam dale vir zabave, pa pozabljamo na posledice, ki jih raba le-teh pušča na našem telesu in psihi.
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Na današnji mednarodni dan risa je bila v Ljubljani premiera dokumentarnega filma Risova pot. Gre za filmski poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so risa pred 45 leti ponovno pripeljali v slovenske gozdove. To je bil eden najuspešnejših naravovarstvenih projektov v Evropi, risi so se hitro razširili vse od Italije do Bosne. Toda danes je ris ponovno pred izumrtjem. Da največja evropska mačka ne bi ponovno izginila iz naših gozdov, bodo v prihodnjih letih v okviru projekta LifeLynx iz Slovaške in Romunije k nam preselili 14 novih živali.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Prvo poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da je koncentracija mikroplastike v Sredozemlju skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih. .
Dan Primoža Trubarja, 8. junij, je od leta 2010 je državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
V spodnjem Podravju že približno eno leto poteka program »Skupaj proti demenci«, s katerim želijo partnerji razširiti zavedanje o pravilnem ravnanju z dementnimi osebami. Ob tem se s predavanji, delavnicami in zdaj še z odprtjem svetovalnega telefona borijo proti stigmatizaciji oseb, obolelih za demenco. Posebna pozornost je namenjena tudi njihovim svojcem.
V nedavni volilni kampanji smo lahko videli tudi zaostrovanje politične retorike. Romi, istospolno usmerjeni, prebežniki, pa tudi ljudje z drugačnimi političnimi pogledi so velikokrat žrtve sovražnega govora. Njegovo širjenje omogočajo družbena omrežja. Facebook je v prvi četrtini leta umaknil 2,5 milijona objav sovražnega govora. Toda temeljno vprašanje je, kaj sploh je sovražni govor. Kot smo lahko slišali na posvetu na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, nimamo ne enotne mednarodne definicije sovražnega govora, pa tudi pravniki in sociologi različno opredeljujejo sovražni govor. Prijavna točka Spletno oko je pripravila nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih.
Štajerska gospodarska zbornica je danes podjetjem podravske regije podelila nagrade za najboljše inovacije. Med 23-mi inovacijami so podelili 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli v Tovarni aluminija Talum za inovacijo Eco green Alu cam, podjetju Swatycomet za inovativno linijo smolno rezanih rezalk in brusnih plošč, v Impolu 2000 za razvoj industrijskega algoritma in v podjetju Ledinek Engineering za njihovo stiskalnico za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče. Več o inovaciji in mislenosti v tej družbi pa v pogovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Ledinekom, ki ga je pripravil novinar Aleks Horvat.
Neveljaven email naslov