Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
Neveljaven email naslov