Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
Neveljaven email naslov