Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Neveljaven email naslov