Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Topla oziroma geotermalna voda je v Pomurju vsa leta veljala za veliko prednost, tako za razvoj termalnega turizma kot za ogrevanje bivališč ali rastlinjakov. Odkar pa je leta 2016 naša država uvedla koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje, vsi uporabniki pa imajo težave še s premajhnimi količinami in vračanjem vode v vodonosnik. Poleg tega država uporabnikom zaračunava koncesnino, namesto da bi izkoriščanje geotermalne energije podprla s subvencijami kot druge obnovljive vire energije.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in predstavnik Pomurja v delovni skupini za reševanje problematike geotermalne vode in energije pri MOP, je izpostavil, da geotermalna voda v Pomurju je in da se mora izkoriščati. Ta voda je v vseh regijskih dokumentih prioritetna prednost Pomurja.
Želimo si, da geotermalna voda ostane tisti magnet za regijo, da bo nekdo z novo investicijo prišel k nam in se odločil, da bo izkoriščal vodo v termalne in kmetijske namene.
Med pogovorom so sogovorniki med drugim izpostavili tudi težave s koncesninami. Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat, predsednik odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici in član regijske razvojne delovne skupine Pomurja za reševanje geotermije, pravi, da niso proti koncesijam, a želijo, da je višina koncesije konkurenčno primerljiva ostalim državam, s katerimi sodelujejo na skupnem trgu. Tudi Aleš Okorn, direktor podjetja Paradajz d.o.o., je kritičen do omenjenega področja:
Ko smo šli leta 2012 v naš projekt, koncesnin ni bilo, zato smo se odločili za uporabo geotermije kot primarnega vira energije in tako bili zelo konkurenčni. Mi smo po uvedbi koncesij delno amortizirali geotermalno vrtino, a smo sedaj pred dejstvom – če želimo povečati uporabo, moramo narediti reinjekcijsko vrtino. Tukaj pa so stroški že tako visoki, da si na meji rentabilnosti uporabe geotermalne vode. Za naslednji projekt, ki ga planiramo v Mali Polani, bomo tako uporabljali zemeljski plin za kogeneracijo elektrike, ker je to bolj ugodna rešitev kot uporaba vrtine.
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, je med pogovorom izpostavil dvom do reševanja na področju uporabe geotermalne energije, dokler je področje v rokah številnih ministrstev, obenem pa potrdil, da v kolikor se stvari ne bodo spremenile, tudi sami žal razmišljajo o prehodu na uporabo zemeljskega plina.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Neveljaven email naslov