Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.
Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.
Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Neveljaven email naslov