Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nezahtevni, umirjeni in radovedni- to so osli

26.01.2020


»Ti si osel« ni zmerljivka, kvečjemu bi to moralo veljati za pohvalo

Po podatkih zavetišča za osle Donkey Sanctuary v Angliji, ki velja za center vedenja in znanja o oslih, je poznanih 17 pasem oslov, ki so priznane v evropskih državah. Stane Sušnik, rejec oslov iz Gabrovice pri Komnu.

Hrvaška ima priznane in vpisane tri pasme: dalmatinski, istrski in primorski osel, pri nas pa se z osli ni nihče kaj dosti ukvarjal, še najmanj pa resorno ministrstvo in tako nimamo “slovenskega” osla.

Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev, a kljub temu osli mojstrsko lovijo ravnotežje tudi na najtežje prehodnih terenih. Za transport blaga jih ne uporabljajo samo domačini v odročnih predelih sveta, na oslovsko pomoč se zanese celo tehnološko najbolj razvita in najbolje opremljena vojska sveta- ameriška vojska. Če je za transport blaga z osli prižgana zelena luč, pa to še ne pomeni, da je osel ustvarjen za jahanje. No vsaj ne za prenašanje pretežkih turistov.

Etiopski pregovor pravi, da ženska, ki nima osla, je sama oslica. To ne pomeni, da je neumna, pač pa da mora sama opraviti dela, prenašati tovor, vodo in še kaj, kar bi sicer postoril osel.

Zanimivo je, da v večini jezikov z izrazom osel označujejo ljudi z omejenimi umskimi sposobnostmi, nerodne in neuspešne.

Današnja slaba podoba osla v javnosti deloma izvira že iz Antike. Na primer: v Homerjevi Iliadi trojanskega princa Parisa primerjajo s konjem, ki galopira prek ravnine, ponosen in močan, z vihrajočo grivo in dvignjeno glavo. Ko pa je beseda o heroju Ajaxu, ki se bori proti Trojancem, ga primerjajo z oslom, ki ne bo dvignil glave od zrnja, ki ga zoba, četudi ga tepejo. Osel je torej lakomen, trmast in profan.

Etimologinja doktorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje, da so frazemi in pregovori z oslom dokaj pogosti: trmast kot osel, kronan osel, osel gre samo enkrat na led,…

Poleg oslovske klopi so včasih v šoli poznali tudi oslovska ušesa. Izrezali so jih iz papirja, nato pa nadeli porednemu učencu, da so ga z njimi sramotili in naredili za objekt posmeha.

Eno izmed  najbolj znanih zdravil v kitajski tradicionalni medicini je že več kot 2500 let želatina ejiao, ki jo pridobivajo iz kož oslov. Ker na Kitajskem na leto proizvedejo okoli 6000 ton želatine eijiao, potrebujejo okoli 4.8 milijona kož, domača ponudba pa je samo 1.8 milijona kož. Doslej so kože množično uvažali iz Afrike, predvsem iz Etiopije kjer imajo največ oslov, zaradi hitrega zmanjševanja njihove populacije pa tudi pritiska javnosti,  je okoli 15 afriških držav prepovedalo ali pa bistveno omejilo izvoz oslov na Kitajsko.  Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga.

Cena oslov je zaradi splošnega upada njihovega števila v zadnjih letih  hitro naraščala in dosega že okoli 1.200 ameriških dolarjev za živega osla. Na nekaterih borzah oslov gredo cene tudi preko 3000 ameriških dolarjev.

 


Aktualna tema

4472 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nezahtevni, umirjeni in radovedni- to so osli

26.01.2020


»Ti si osel« ni zmerljivka, kvečjemu bi to moralo veljati za pohvalo

Po podatkih zavetišča za osle Donkey Sanctuary v Angliji, ki velja za center vedenja in znanja o oslih, je poznanih 17 pasem oslov, ki so priznane v evropskih državah. Stane Sušnik, rejec oslov iz Gabrovice pri Komnu.

Hrvaška ima priznane in vpisane tri pasme: dalmatinski, istrski in primorski osel, pri nas pa se z osli ni nihče kaj dosti ukvarjal, še najmanj pa resorno ministrstvo in tako nimamo “slovenskega” osla.

Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev, a kljub temu osli mojstrsko lovijo ravnotežje tudi na najtežje prehodnih terenih. Za transport blaga jih ne uporabljajo samo domačini v odročnih predelih sveta, na oslovsko pomoč se zanese celo tehnološko najbolj razvita in najbolje opremljena vojska sveta- ameriška vojska. Če je za transport blaga z osli prižgana zelena luč, pa to še ne pomeni, da je osel ustvarjen za jahanje. No vsaj ne za prenašanje pretežkih turistov.

Etiopski pregovor pravi, da ženska, ki nima osla, je sama oslica. To ne pomeni, da je neumna, pač pa da mora sama opraviti dela, prenašati tovor, vodo in še kaj, kar bi sicer postoril osel.

Zanimivo je, da v večini jezikov z izrazom osel označujejo ljudi z omejenimi umskimi sposobnostmi, nerodne in neuspešne.

Današnja slaba podoba osla v javnosti deloma izvira že iz Antike. Na primer: v Homerjevi Iliadi trojanskega princa Parisa primerjajo s konjem, ki galopira prek ravnine, ponosen in močan, z vihrajočo grivo in dvignjeno glavo. Ko pa je beseda o heroju Ajaxu, ki se bori proti Trojancem, ga primerjajo z oslom, ki ne bo dvignil glave od zrnja, ki ga zoba, četudi ga tepejo. Osel je torej lakomen, trmast in profan.

Etimologinja doktorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje, da so frazemi in pregovori z oslom dokaj pogosti: trmast kot osel, kronan osel, osel gre samo enkrat na led,…

Poleg oslovske klopi so včasih v šoli poznali tudi oslovska ušesa. Izrezali so jih iz papirja, nato pa nadeli porednemu učencu, da so ga z njimi sramotili in naredili za objekt posmeha.

Eno izmed  najbolj znanih zdravil v kitajski tradicionalni medicini je že več kot 2500 let želatina ejiao, ki jo pridobivajo iz kož oslov. Ker na Kitajskem na leto proizvedejo okoli 6000 ton želatine eijiao, potrebujejo okoli 4.8 milijona kož, domača ponudba pa je samo 1.8 milijona kož. Doslej so kože množično uvažali iz Afrike, predvsem iz Etiopije kjer imajo največ oslov, zaradi hitrega zmanjševanja njihove populacije pa tudi pritiska javnosti,  je okoli 15 afriških držav prepovedalo ali pa bistveno omejilo izvoz oslov na Kitajsko.  Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga.

Cena oslov je zaradi splošnega upada njihovega števila v zadnjih letih  hitro naraščala in dosega že okoli 1.200 ameriških dolarjev za živega osla. Na nekaterih borzah oslov gredo cene tudi preko 3000 ameriških dolarjev.

 


16.07.2024

Po pokojninski reformi bodo vse pokojnine praktično iste, ne glede na to, koliko je kdo vplačeval

Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.


15.07.2024

Je Slovenija ena izmed glavnih presenečenj Eura 2024?

Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.


15.07.2024

Je Trumpova zmaga po poskusu atentata še verjetnejša?

Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.


11.07.2024

Gregor Vertačnik: Meja stopinje in pol je zelo težko dosegljiva

Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.


12.07.2024

Ob vročinskih valovih vse več objestnih in nerazsodnih kopalcev

Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.


11.07.2024

Sivka iz Dalmacije in mango s Tajske: kako je z vnosom rastlin in plodov v EU?

Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


11.07.2024

Prvi mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici nabit s čustvi

Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.


08.07.2024

"Dali bomo vse od sebe, ker je to edini način igranja, ki ga poznam," pred nastopom na Jazz festivalu Ljubljana obljublja saksofonist James Brandon Lewis

V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).


12.07.2024

Tututu orchestra - Med napisanim in improvizacijo

Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.


10.07.2024

Pazite, da visoke temperature ne bodo previsoke za vaše zdravje

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.


10.07.2024

Dolgotrajna oskrba

Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.


07.07.2024

Kdo lahko pazi na našega psa, ko gremo na dopust?

Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


08.07.2024

Novela zakona predvideva povišanje rejnin s 150 na 300 evrov in uvedbo letnega dodatka

Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay


03.07.2024

Predlog zakona o psihoterapiji je v javni razpravi, a nasprotniki pravijo, da je škodljiv za paciente

Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.


02.07.2024

Lex Magnifico združil opozicijo v ljubljanskem mestnem svetu

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.


02.07.2024

Gotovina ali kartica?

Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.


01.07.2024

Navijači se za večerno tekmo ogrevajo s prepevanjem in popivanjem

Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari


01.07.2024

Zgodovinska tekma v Frankfurtu

Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?


28.06.2024

Mladim je treba dati prostor in priložnost

20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?


27.06.2024

Calciosociale - družbeno občutljivi nogomet

Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.


Stran 6 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov