Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.
Neveljaven email naslov
