Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Minimalna plača: kakšen je pravilen obračun na plačilni listi?

19.02.2020

Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.

Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.

Sindikati opažajo, da mnogi delavci ne ločijo med osnovno plačo in minimalno plačo. Kakšna je razlika? Osnovna plača, ki je določena v kolektivni pogodbi, je lahko nižja kot minimalna plača. Tudi dodatki, ki se po novem plačajo posebej, se obračunajo glede na osnovno plačo. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Boštjan Medik pojasni na primeru

“Če ima delavec osnovno plačo 700 evrov ter 20 let delovne dobe mu pripada 10 % dodatka na delovno dobo. Ta dodatek se obračuna od osnove plače – torej 10 % od 700 eur je 70 eurov – in starem sistemu se je teh 70 evrov prištelo osnovni plači in smo dobili 770 evrov in potem je delodajalec doplačal razliko do takratne minimalne plače. Po novem pa je znesek osnovne plače še vedno 700 evrov, dodatek 70 evrov, s tem da se teh 70 evrov prišteje k minimalni plači in po novem znaša plača 1010 evrov.”

V panogi zasebnega varovanja je zaposlenih med pet in šest tisoč oseb. Več kot polovica jih prejema minimalno plačo. Na svojih sicer rednih srečanjih bo Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, prejemnikom minimalne plače pojasnil pravilen izračun plače. Predsednica Majda Marolt

“Glede na klice, ki jih prejemamo lahko rečemo, da so bila pričakovanja zaposlenih višja kot je pokazal obračun plače.”

Največ vprašanj se nanaša na obračun dodatkov. Dodatki so po novem izvzeti iz osnove plače in morajo biti po novem prikazani nad minimalno plačo. Maroltova pravi, da zaposleni ugotavljajo, da so ti dodatki obračunani drugače, kot pri prejšnji plači. Srečanja omenjenega sindikata se začenjajo jutri v Celju in bodo potekala vse do začetka marca. Sindikati vse, ki se bodo oglasili ali na dnevih odprtih vrat zveze svobodnih sindikatov ali pa se udeležili srečanja sindikata zasebnega varovanja, pozivajo naj s seboj prinesejo pogodbo o zaposlitvi, ter zadnji dve plačilni listi. Organizacijske podrobnosti lahko najdete na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Minimalna plača: kakšen je pravilen obračun na plačilni listi?

19.02.2020

Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.

Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.

Sindikati opažajo, da mnogi delavci ne ločijo med osnovno plačo in minimalno plačo. Kakšna je razlika? Osnovna plača, ki je določena v kolektivni pogodbi, je lahko nižja kot minimalna plača. Tudi dodatki, ki se po novem plačajo posebej, se obračunajo glede na osnovno plačo. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Boštjan Medik pojasni na primeru

“Če ima delavec osnovno plačo 700 evrov ter 20 let delovne dobe mu pripada 10 % dodatka na delovno dobo. Ta dodatek se obračuna od osnove plače – torej 10 % od 700 eur je 70 eurov – in starem sistemu se je teh 70 evrov prištelo osnovni plači in smo dobili 770 evrov in potem je delodajalec doplačal razliko do takratne minimalne plače. Po novem pa je znesek osnovne plače še vedno 700 evrov, dodatek 70 evrov, s tem da se teh 70 evrov prišteje k minimalni plači in po novem znaša plača 1010 evrov.”

V panogi zasebnega varovanja je zaposlenih med pet in šest tisoč oseb. Več kot polovica jih prejema minimalno plačo. Na svojih sicer rednih srečanjih bo Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, prejemnikom minimalne plače pojasnil pravilen izračun plače. Predsednica Majda Marolt

“Glede na klice, ki jih prejemamo lahko rečemo, da so bila pričakovanja zaposlenih višja kot je pokazal obračun plače.”

Največ vprašanj se nanaša na obračun dodatkov. Dodatki so po novem izvzeti iz osnove plače in morajo biti po novem prikazani nad minimalno plačo. Maroltova pravi, da zaposleni ugotavljajo, da so ti dodatki obračunani drugače, kot pri prejšnji plači. Srečanja omenjenega sindikata se začenjajo jutri v Celju in bodo potekala vse do začetka marca. Sindikati vse, ki se bodo oglasili ali na dnevih odprtih vrat zveze svobodnih sindikatov ali pa se udeležili srečanja sindikata zasebnega varovanja, pozivajo naj s seboj prinesejo pogodbo o zaposlitvi, ter zadnji dve plačilni listi. Organizacijske podrobnosti lahko najdete na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov.


19.04.2018

Očistimo Slovenijo 2018

V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.


18.04.2018

Znajo mladi upravljati z denarjem?

Denar ne raste na drevesu in bankomat ni stroj, ki bi dajal neomejene količine denarja - je ponavadi ena od prvih finančnih lekcij, ki jo otroku dajo starši. Kaj pa kasneje?


18.04.2018

Vlasta Nussdorfer ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma

V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.


17.04.2018

Satelit TESS

Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.


17.04.2018

Lažne novice, poplava sledilcev, diskreditacije

Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.


17.04.2018

O strelah z Goranom Milevom z Elektroinštituta MIlana Vidmarja

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.04.2018

Paolo Borrometi

Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.


15.04.2018

Nedelja - krožišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2018

Sirija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2018

Klemen Grošelj o napadu na Sirijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.04.2018

Generacije znanosti

Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.


13.04.2018

Pavle Jakopič o prvem TV Dnevniku

Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.


12.04.2018

20 let po potresu v Posočju

Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.


12.04.2018

V Celju kmalu mestni avtobus

V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.


11.04.2018

Prvi šakal pri nas dobil telemetrično ovratnico

Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman


11.04.2018

Klemenčičeva analiza pravosodja

Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.


10.04.2018

Jani Dvoršak

Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.


10.04.2018

Novo onesnaženje v Tojnici

Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.


09.04.2018

Afera Dieselgate

6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.


09.04.2018

Razvoj molekularnih strojev je podprla prestižna štipendija Evropske raziskovalne agencije

Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.


Stran 194 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov