Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Sindikati opažajo, da mnogi delavci ne ločijo med osnovno plačo in minimalno plačo. Kakšna je razlika? Osnovna plača, ki je določena v kolektivni pogodbi, je lahko nižja kot minimalna plača. Tudi dodatki, ki se po novem plačajo posebej, se obračunajo glede na osnovno plačo. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Boštjan Medik pojasni na primeru
“Če ima delavec osnovno plačo 700 evrov ter 20 let delovne dobe mu pripada 10 % dodatka na delovno dobo. Ta dodatek se obračuna od osnove plače – torej 10 % od 700 eur je 70 eurov – in starem sistemu se je teh 70 evrov prištelo osnovni plači in smo dobili 770 evrov in potem je delodajalec doplačal razliko do takratne minimalne plače. Po novem pa je znesek osnovne plače še vedno 700 evrov, dodatek 70 evrov, s tem da se teh 70 evrov prišteje k minimalni plači in po novem znaša plača 1010 evrov.”
V panogi zasebnega varovanja je zaposlenih med pet in šest tisoč oseb. Več kot polovica jih prejema minimalno plačo. Na svojih sicer rednih srečanjih bo Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, prejemnikom minimalne plače pojasnil pravilen izračun plače. Predsednica Majda Marolt
“Glede na klice, ki jih prejemamo lahko rečemo, da so bila pričakovanja zaposlenih višja kot je pokazal obračun plače.”
Največ vprašanj se nanaša na obračun dodatkov. Dodatki so po novem izvzeti iz osnove plače in morajo biti po novem prikazani nad minimalno plačo. Maroltova pravi, da zaposleni ugotavljajo, da so ti dodatki obračunani drugače, kot pri prejšnji plači. Srečanja omenjenega sindikata se začenjajo jutri v Celju in bodo potekala vse do začetka marca. Sindikati vse, ki se bodo oglasili ali na dnevih odprtih vrat zveze svobodnih sindikatov ali pa se udeležili srečanja sindikata zasebnega varovanja, pozivajo naj s seboj prinesejo pogodbo o zaposlitvi, ter zadnji dve plačilni listi. Organizacijske podrobnosti lahko najdete na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Sindikati opažajo, da mnogi delavci ne ločijo med osnovno plačo in minimalno plačo. Kakšna je razlika? Osnovna plača, ki je določena v kolektivni pogodbi, je lahko nižja kot minimalna plača. Tudi dodatki, ki se po novem plačajo posebej, se obračunajo glede na osnovno plačo. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Boštjan Medik pojasni na primeru
“Če ima delavec osnovno plačo 700 evrov ter 20 let delovne dobe mu pripada 10 % dodatka na delovno dobo. Ta dodatek se obračuna od osnove plače – torej 10 % od 700 eur je 70 eurov – in starem sistemu se je teh 70 evrov prištelo osnovni plači in smo dobili 770 evrov in potem je delodajalec doplačal razliko do takratne minimalne plače. Po novem pa je znesek osnovne plače še vedno 700 evrov, dodatek 70 evrov, s tem da se teh 70 evrov prišteje k minimalni plači in po novem znaša plača 1010 evrov.”
V panogi zasebnega varovanja je zaposlenih med pet in šest tisoč oseb. Več kot polovica jih prejema minimalno plačo. Na svojih sicer rednih srečanjih bo Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, prejemnikom minimalne plače pojasnil pravilen izračun plače. Predsednica Majda Marolt
“Glede na klice, ki jih prejemamo lahko rečemo, da so bila pričakovanja zaposlenih višja kot je pokazal obračun plače.”
Največ vprašanj se nanaša na obračun dodatkov. Dodatki so po novem izvzeti iz osnove plače in morajo biti po novem prikazani nad minimalno plačo. Maroltova pravi, da zaposleni ugotavljajo, da so ti dodatki obračunani drugače, kot pri prejšnji plači. Srečanja omenjenega sindikata se začenjajo jutri v Celju in bodo potekala vse do začetka marca. Sindikati vse, ki se bodo oglasili ali na dnevih odprtih vrat zveze svobodnih sindikatov ali pa se udeležili srečanja sindikata zasebnega varovanja, pozivajo naj s seboj prinesejo pogodbo o zaposlitvi, ter zadnji dve plačilni listi. Organizacijske podrobnosti lahko najdete na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov